Papež gre v boj proti splavu, za družino po božji volji

Papež Frančišek je spet razburil tisti del svetovne javnosti, ki še spremlja dogajanje za vatikanskimi obzidji, hkrati pa je pomiril tisti del cerkvenega občestva, ki se mu je vrhovni poglavar Katoliške cerkve zadnje čase zdel preveč svobodnjaški. Tokrat se je lotil družine in pritrdil zagovornikom ene same veljavne družine med ženo in možem. Splav iz medicinskih razlogov je primerjal z nacističnimi metodami iztrebljanja. Pohvalil pa je žene, ki potrpijo, kadar so možje morda nezvesti.

Novice o duhovniških spolnih zlorabah so zadnje mesece odmevale po svetu, niti sojenja papeževemu bližnjemu sodelavcu, vatikanskemu finančniku kardinalu Pellu v Avstraliji, ni bilo mogoče prikriti. V Rimu na veliko oznanjajo tudi bližnji izid knjige, ta naj bi na več sto straneh naštela kriminalce v talarjih, ki so posiljevali, in njihove zagovornike na višjih ravneh, ki so jih skrivali. Obračun s čilskim cerkvenim vrhom in kazensko odstavitev treh škofov so postavili za nekakšen mejnik, ki naj dovoli pozornost preusmeriti tudi drugam. Pedofilija je preveč prevladala v medijskih obravnavah vatikanske kupole, menijo v Rimu.

V Rimu bo 29. junija na vrsti konzistorij, papež bo v kardinale povišal 14 prelatov, 11 med njimi bo novih volivcev, izbirali bodo novega papeža, ko bo napočil čas za to. Papeževih devet kardinalov reformatorjev je medtem že pripravilo osnutek reforme rimske kurije, dokument so naslovili »Praedicate Evangelium«, Oznanjajte evangelij. Zamenjal bo zdaj veljavno ustavo rimske kurije, ki so jo pod Janezom Pavlom II. leta 1988 sprejeli pod naslovom »Dobri pastir«, Pastor bonus.

Za širšo javnost ipa je bilo treba še kaj drugega. Papež se je zadnje dni resno lotil gibanj za zaščito človekovih pravic, ki se imajo za zmagovalca v vojni za enake pravice drugače spolno usmerjenih, udaril je tudi po zdravnikih, ki opravljajo splave v primerih, ko to zahtevajo bolni zarodki, vse skupaj pa je označil za ideološko kolonizacijo.

Tisti, ki so se navduševali nad argentinskim jezuitom Bergogliom, njegova stališča pa ocenjevali kot modernizacijo cerkvene ustanove, so bili že ob objavi nedavnega Frančiškovega uvoda v knjigo zaslužnega papeža Ratzingerja razočarani. Ker Benediktova knjiga ni bila odmevna zunaj nemškega katoliškega prostora, je razburjenje hitro minilo. Ob sprejemu za forum katoliških družin, ki je te dni zasedal v Vatikanu, pa je papež spregovoril bolj jasno in odločno, tudi bolj preprosto, da so ga lahko razumeli.
 

Samo mož in žena

Družina po božji podobi je ena sama, je rekel, družina sta samo mož in žena. Obstajajo družine zvezd, družine dreves, živalske družine, vendar to niso človeške družine, je rekel, mož in žena, par po božji volji. Ni nujno, da sta vernika, če se ljubita in poročita, sta par po božji podobi, poroka je velik zakrament.

Zgodi se, je dodal, da je mož nezvest, tudi žena je morda, vendar se velikokrat zgodi, da žena počaka, da se bo mož vrnil. Gre za svetost, ki vse oprošča iz ljubezni. Vsi, ki zagovarjajo človekove pravice, zakonske zveze, ki niso po božji volji med možem in ženo, spadajo med novodobne ideološke kolonizatorje.

Še odločneje je Frančišek udaril po t. i. selektivnih abortusih. Splave zarodkov z genetskimi napakami ali prirojenimi boleznimi je primerjal z nacističnimi metodami. Svet je bil šokiran, ker so nacisti v prejšnjem stoletju vzpostavljali čisto raso, zdaj pa v belih rokavicah zdravniki počnejo enako. Ljudje bi morali otroke sprejemati takšne, kakršne je dal Bog, je prepričan papež.
Vatikanisti so se že oglasili s pojasnili, da se ni zgodilo nič novega. Bergoglio je že pred tremi leti označil zagovornike istospolnih porok in abortusov za ideološke kolonizatorje, leto pozneje je med poletom iz Mehike v Rim dejal, da je splav zločin, tako rekoč mafijsko dejanje. Abortusi niso nič drugačni od umorov organiziranega kriminala, je izpostavil. Vatikanski analitiki opozarjajo, da se Frančišek ni nič spremenil, zmoten je bil samo pogled nanj med ljudmi, ki jim je bil všečen, kadar se je zdel bolj liberalen.
 

Veliki spodrsljaj

V Čilu se je medtem z manj medijske osvetljenosti začela nova misija papeškega odposlanca, nadškofa Charlesa Sciclune, uradnega preganjalca pedofilije v talarjih. Po papeževem zadnjem obisku v Latinski Ameriki je preiskal razmere v čilski Cerkvi in pripomogel, da se je papež srečal z žrtvami, se potem pogovoril s škofi in za zdaj nagnal tri med njimi. Scicluna pravi, da bo pomagal čilskim škofijam, da se bodo lahko ustrezno odzvale na vsak primer spolne zlorabe mladoletnih, ki so jo zagrešili duhovniki ali redovniki.

V Čilu se je Bergogliu zgodil eden izmed največjih spodrsljajev, ko je zagovarjal škofa v Osornu Juana Barrosa, češ da mu ni dokazano prikrivanje spolnih zločinov. Papež se je pozneje opravičil, v Čile poslal Scicluno, te dni pa je imenoval tri nove škofe. Med odpuščenimi je Barros. Še ta mesec bodo v Čilu opravili še pet škofovskih imenovanj, kar pomeni, da bodo sprejeti odstopi še petih sedanjih škofov.