Orožje je končno utihnilo, vrnilo se je upanje

S triurno zamudo je na območju Gaze orožje prvič po neopisljivo grozljivih trinajstih mesecih – na dva podlage – končno popolnoma utihnilo. Tisoče in tisoče izčrpanih, bolnih, sestradanih, ranjenih, globoko travmatiziranih ljudi in ničkolikokrat notranje razseljenih ljudi se je podalo proti ostankom svojih domov med ruševine svojih življenj iskat pogrešane svojce. Dva milijona prebivalcev si je kolektivno oddahnilo. Lahko le upamo, da se bo prekinitev ognja – v skladu z dogovorom med Izraelom in Hamasom, ki je bil sprejet v sredo – pretvorila v premirje in trajen mir.

Do kolektivnega izdiha olajšanja je v postapokaliptičnem okolju popolnega opustošenja prišlo preuranjeno in po štirih dneh skrajno brutalnih, hladnokrvno ciničnih izraelskih napadov.

Ker vojaško vodstvo Hamasa zaradi »tehničnih težav« – prevedeno: zaradi izraelskih brezpilotnikov, ki so onemogočali dostop do izraelskih talcev – ni pravočasno dostavil spiska izraelskih ujetnikov, ki bi morali biti izpuščeni na prvi dan prekinitve ognja, je izraelska vojska še naprej bombardiral cilje po celotni Gazi. Najmanj deset ljudi je bilo ubitih v »sodnikovem podaljšku«. In v genocidu v Gazi je popolnoma jasno, kdo sodi in kdo toži.

Ko je Hamas dostavil imena treh mlajših ženskih talk, je prekinitev ognja dejansko začela veljati. V trpinčeni palestinski enklavi je zavladalo slavnostno razpoloženje. Ljudje so na ulicah organizirali zajtrk in kosilo. Objemov ni in ni bilo konec. Govorili so o miru. O preživetju. O upanju. In, seveda, o tisočih, deset tisočih ubitih sorodnikih, prijateljih, znancev …

V petnajstih in pol mesecih izraelskega genocida je bilo po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje ubitih skoraj 47.000 ljudi. V to število ni vštetih najmanj 11.000 pogrešanih, med ruševinami ujetih ljudi. Vplivna britanska medicinska revija The Lancet je pred dnevi sicer objavilo oceno, da je neposrednih žrtev izraelskih napadov okoli 64.000. Neposrednih pa še veliko, veliko več. Okoli 200.000.

Ogromno odprtih vprašanj

V skladu z dogovorom o prekinitvi ognja bo v prvi fazi Hamas v zameno za okoli tisoč palestinskih zapornikov izpustil 33 izraelskih talcev – žensk, otrok, bolnih in starejših. Prva faza prekinitve ognja, med katero se bo morala izraelska vojska umakniti na (notranje) robove Gaze, do 42. dneva veljavnega dogovora pa bo lahko ostala v tako imenovanem filadelfijskem koridorju ob meji z Egiptom, naj bi trajala šest tednov. Vnaprej je jasno, da je dogovor izjemno občutljiv in krhek – vse vpleten strani, vključujoč mednarodne pogajalce, bodo morale praktično vsako minuto dogovora usklajevati neskončno število »logističnih« podrobnosti. V drugi fazi bi morali biti – seveda v zameno za stotine palestinskih zapornikov, ki so bili zaprti po 7. oktobru 2023 – izpuščeni vsi izraelski talci, izraelska vojska pa bi morala v celoti zapustiti območje Gaze. V tretji fazi bi se začeli pogovori o prihodnosti upravljanje Gaze, v kateri naj ne bi bilo prostora za Hamas: palestinske oblasti (PA), ki so se v zadnjem obdobju ob dogajanju na okupiranem Zahodnem bregu še bolj zbližale z Izraelom, so že pokazale interes za prevzem nadzor nad enklavo. Tu so vsa ključna vprašanja še odprta. In to na stežaj. Gibanje Hamas se glede svoje vloge v prihodnosti Gaze še ni izjasnilo.

Palestinski Hamas FOTO: Ramadan Abed Reuters

Nasploh je – ob boleče čudoviti ranjeni sreči prebivalcev Gaze – glede prekinitve ognja in poti proti premirju še ogromno nejasnosti. Predsednik skrajno desne izraelske vlade Benjamin Netanjahu, ki je osebno sabotiral vsa mirovna pogajanja od decembra 2023 naprej, nato pa z neskončno taktično zamudo, zaradi katere je bilo ubitih tisoče in tisoče Palestincev, vendarle pristal na le rahlo »kalibrirani« ameriški predlog prekinitve ognja iz maja lani (!), je že v petek dejal, da bo Izrael nadaljeval vojno, če mu kaj ne bo povšeči.

Obenem pa se v Izraelu obeta tudi nova politična kriza. Zaradi dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom so v soboto vladno koalicijo zapustili trije ministri iz vrst skrajno rasistične stranke Judovska moč (Otzma Yehudit), med njimi tudi Itamar Ben-Gvir, ki pa je taktično pustil nekaj odprtega prostora: v vladi je pripravljen ostati, če bo Izrael nadaljeval s pobijanjem v Gazi po prvi fazi prekinitve ognja. Njegove besede je treba jemati resno: je namreč eden ključnih ideologov nove, talibske izraelske politike.