Operacija Koridor na hrvaški meji z BiH

»Ne samo vlada, tudi direktor policije je, takoj ko je videl del teh posnetkov, poslal strokovno ekipo, ki je zelo intenzivno preiskovala ta primer. Potrdili so, da gre za pripadnike hrvaške policije,« je povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović na sestanku notranjih ministrov v Bruslju, le dan po objavi posnetkov, na katerih se vidi nasilno vračanje prebežnikov na zunanji meji EU, tudi na meji med Hrvaško in sosednjo Bosno in Hercegovino.



Po Evropi še močno odmeva osemmesečna mednarodna novinarska preiskava, ki je dokazala nasilno vračanje prebežnikov na zunanjih mejah Evropske unije, izvajali naj bi ga hrvaški, romunski in grški policisti. Hrvaška vlada je že sprožila preiskavo, grška jo je napovedala, Unijo pa skrbi, da so ji takšna dejanja okrnila ugled.
 

Priznanje in slaba volja

Da gre na posnetkih za hrvaške policiste, je s precej vidne slabe volje na obrazu potrdil hrvaški notranji minister Davor Božinović.

Glavni direktor hrvaške policije Nikola Milina pa je tudi že sporočil, da so zaradi hujših kršitev službenih dolžnosti suspendirali tri pripadnike posebnih enot policije. Proti trojici so sprožili disciplinski postopek, dogodek bo obravnavalo tudi državno tožilstvo.

Povedal je, da so se kršitve zgodile v delovnem času in da gre za tri pripadnike posebnih enot policije, ki so prišli pomagat kolegom ob meji Hrvaške z BiH. Kot je poudaril, je trojica ravnala na lastno odgovornost.

Milina je zanikal ugibanja medijev, da je hrvaška policija sprožila operacijo Koridor za ustrahovanje in zlorabo prebežnikov. Povedal je, da je operacija usmerjena izrecno v boj proti tihotapcem ljudi. Povedal je tudi, da policija že od letošnjega junija nadzira delovanje policije na meji, opravili pa so tudi nekaj napovedanih in tudi nenapovedanih pregledov. Ugotovitve bodo podali v poročilu, ki ga bodo končali novembra, javnosti pa predstavili najbrž decembra.

Se pa na Hrvaškem še niso odzvali na trditve nekaterih, tudi iz EU, da naj bi Hrvaška zlorabljala evropski denar prav v primeru zagotavljanja varnosti zunanjih meja, se pravi, tudi meje Hrvaške z BiH. Po uradnih podatkih je Hrvaška v zadnjih šestih letih (od leta 2015) na ta račun od evropske komisije prejela 163 milijonov evrov.

Ali so bili vsi milijoni pravilno porabljeni ali ne, bodo pokazale dodatne preiskave. Navsezadnje je te dni celo evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson dejala, »da obstajajo prepričljivi dokazi o zlorabi evropskih sredstev, kar je treba temeljito preiskati«.


 

Usposabljanje osebja na mejah

Nered na zunanji meji EU, v delu, za katerega skrbi Hrvaška, pa ima v naši južni sosedi še eno razsežnost. Schengen oziroma vstop v schengenski prostor.

To je hrvaška velika želja že vrsto let, zdaj, kot napoveduje premier Andrej Plenković, naj bi tako v območje evra kot v schengenski prostor država vstopila v drugi polovici leta 2024. Ko je letošnjega julija evropska komisija sporočila, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje za vstop v schengenski prostor, je hkrati na Hrvaško naslovila tudi očitke, da še premalo postori za »usposabljanje osebja na mejah in da mora vztrajati pri temeljiti oceni spoštovanja osnovnih človekovih pravic.«

Videti je, da se je Hrvaški prav na tem področju zdaj zgodil spodrsljaj, ki utegne državi bolj škodovati kot pomagati pri uresničitvi optimističnih napovedi vstopa v schengenski prostor.

»Končno je tudi Hrvaška za nekaj kriva in ne išče krivca zunaj meja,« je za Delo povedal neimenovani visoki funkcionar levosredinske SDP. Oglasil se je tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki pa je na novinarsko vprašanje, ali bi zaradi dogajanja moral odstopiti notranji minister Božinović, lakonično odgovoril, da »v tem trenutku ne vidim nikogaršnje odgovornosti«.