Okrutnost sankcij v času pandemije

V Iranu, trenutno državi s četrtim številom največ okuženih z novim koronavirusom (vsaj po uradnih podatkih), so ta konec tedna praznovali perzijsko novo leto, novruz. Iz svojih domov je na podeželje in predvsem proti Kaspijskemu jezeru odšlo več kot 1,2 milijona ljudi. Skrb, da bi se virus, ki je v Iranu do danes sredi dneva vzel 1812 življenj (ob 23.049 zaznanih okužbah), lahko nesluteno razširil, je zato lahko še veliko večja.

Medtem ko so Združene države v zadnjih dneh začele uvajati nove sankcije proti Iranu, obenem pa so oblastem v Teheranu hipokritsko in blago shizofreno ponudile pomoč v boju z epidemijo, iz Irana še naprej prihajajo žalostne, nadvse skrb vzbujajoče novice.

Bolnišnice so prenapolnjene. Večina zdravnikov in zdravstvenega osebja, podobno kot v severni Italiji, dela tako rekoč nepretrgoma; bolnišnic sploh ne zapuščajo. Zaradi slabe in neprimerne zaščite je čedalje več žrtev tudi med njimi – čeprav uradnih podatkov o žrtvah ni. Ameriške sankcije so poleg gospodarstva močno prizadele tudi iranski zdravstveni sistem. Primanjkuje opreme, aparatov in zdravil. Ne glede na to, da je iranska farmacevtska industrija zelo močna in v normalnih časih lahko »pokrije« kar 70 odstotkov vseh potreb ter da prodaja zdravil za zdaj ni bila uvrščena na seznam sankcij, v Iranu najbolj primanjkuje prav zdravil za kritične kronične bolnike – tiste, ki jih po besedah strokovnjakov koronavirus najbolj ogroža.

Medtem ko bi Iran najbolj potreboval pomoč širše mednarodne skupnosti, se, kot rečeno, krute sankcije zaostrujejo, gospodarstvo pa se pospešeno ruši. Predvsem zaradi ostrega padca cen nafte, osi iranskega gospodarstva, ki so jo sankcije tako ali tako močno prizadele že lani. Iran je trenutno skoraj povsem odrezan od sveta, saj so meje s sosednjimi državami zaprte, letalske povezave pa (izjema je še vedno Katar) zamrznjene. Zato je Iran, sicer vajen kriz(e), že zdaj tako rekoč v celoti odvisen od samega sebe. To prej ali slej seveda ne bo več niti minimalno vzdržno. Iranci so v tem trenutku ogroženi tako od zunanjih sil (Združene države) in gospodarskih sankcij kot od virusne epidemije in tudi od svojega režima.

Režimske teorije zarote

Kot da skrajno neodgovorno ravnanje iranskih oblasti v prvih tednih izbruha virusa, ko je uradni Teheran prikrival podatke, usodno čakal z uvajanjem ukrepov (denimo popolnega zaprtja Koma, verskega, ideološkega in epidemičnega središča) in obenem vzdrževal redne letalske linije s Kitajsko, ne bi bilo dovolj, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej v najbolj občutljivem času še naprej širi teorije zarote in dodatno ogroža ljudi. V svojem nedeljskem televizijskem nagovoru je prvi človek režima med drugim dejal, da je medicinska pomoč, ki so jo Iranu ponudili Američani, »posebej izdelana na podlagi genetskih podatkov o Irancih, da bi se virus morda lahko še naprej širil«.