Neomejen dostop | že od 9,99€
Najnovejši rezultati raziskave o veščinah odraslih, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), prikazujejo globalno sliko pismenosti, računskega znanja in sposobnosti reševanja problemov. Raziskava, ki se je zaključila v obdobju med letoma 2022 in 2023, kaže, da 18 odstotkov svetovnega prebivalstva nima osvojenih osnovnih veščin, medtem ko so države z nadpovprečnimi rezultati Japonska, Norveška, Švedska, Finska in Nizozemska.
V najnovejši raziskavi je sodelovalo 31 držav, starost posameznih udeležencev pa se je gibala med 15 in 65 leti.
Poprečna stopnja pismenosti in obvladanja jezika se je v preteklem desetletju izboljšala le na Danskem in Finskem, medtem ko so rezultati preostalih držav ostali nespremenjeni ali pa so se poslabšali. Znanje računanja se je izboljšalo v osmih državah, najboljše rezultate sta dosegli Finska in Singapur.
Države z negativnimi rezultati so poslabšanje opazile v različnih starostnih skupinah, kar nakazuje na potrebo po drugačnem sistemu izobraževanja. Učenje bi moralo trajati vse življenje, organizacije pa bi se morale prilagoditi potrebam družbe in trga dela, predlaga raziskava OECD.
Večina držav je upad veščin opazila med odraslimi, ki so dosegli terciarno izobrazbo, medtem ko so največje poslabšanje zaznali v segmentih družbe z najnižjo izobrazbo. Prepad med najbolj in najmanj izobraženimi v večini sodelujočih držav se iz leta v leto veča.
Formalno izobraževanje igra ključno vlogo pri razvijanju veščin. Odrasli s terciarno izobrazbo vselej dosegajo boljše rezultate kot tisti, ki so formalno izobraževanje zaključili prej.
Kljub temu raziskava iz leta 2023 kaže, da višja stopnja izobrazbe ne zagotavlja nujno boljših veščin, če primerjamo različne države. Finski srednješolci imajo na primer boljše veščine kot diplomiranci iz držav, kot so Čile, Izrael in Litva. Ti rezultati so lahko posledica razlik med šolskimi sistemi in njihovo kakovostjo kot tudi gospodarskih razlik in različnih stopenj učenja v vsakem življenjskem obdobju, je zapisano na spletni strani OECD.
Približno ena tretjina sodelujočih v raziskavi ne opravlja dela, ki ustreza njihovi stopnji izobrazbe, znanja in veščin. To pušča družbene in gospodarske posledice, še posebej, če gre za previsoko kvalificirane delavce. Tisti, ki opravljajo delo, ki se ujema z njihovo stopnjo znanja in veščin, so v povprečju plačani 12 odstotkov bolje kot tisti, ki imajo za opravljanje določene službe preveč znanja. Posledično so ti ljudje manj zadovoljni s svojim življenjem, saj menijo, da zapravljajo svoj potencial.
Razkol se veča predvsem v sektorjih, kjer je manj delovnih mest kot tistih, ki se za ta položaj izobražujejo. Vlade bi morale investirati v izobraževanje in pridobivanje veščin, ki jih zahteva trg dela, in izboljšati karierna svetovanja, poudarjajo na spletni strani OECD.
Tako kot izobrazba lahko zmanjša neenakosti v družbi, jih lahko tudi poveča. Raziskava o veščinah odraslih kaže, da tisti s starši, ki so dosegli višjo stopnjo izobrazbe, prav tako dosegajo boljše rezultate veščin v primerjavi s tistimi, ki imajo starše z nižjo stopnjo izobrazbe. V Izraelu, Švici in na Madžarskem je ta razlika najbolj opazna, in sicer znaša kar 34 odstotnih točk. Najmanjša vrzel v med odraslimi iz različnih družbenogospodarskih pogojev je v Španiji s sedmimi odstotnimi točkami.
Pismenost, računsko znanje in sposobnosti reševanja problemov so ključne veščine odraslih za osebno, družbeno in gospodarsko rast, njihov upad pa kliče po drugačni metodi izobraževanja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji