Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Odpiranje beloruske fronte

Oblasti v Minsku so prepričane, da hoče Zahod s pomočjo Kijeva izvesti agresijo na Belorusijo.
Beloruski predsednik Lukašenko je državni varnostni službi tako naročil, naj poostri nadzor zaradi terorističnih groženj. FOTO: Sputnik Via Reuters
Beloruski predsednik Lukašenko je državni varnostni službi tako naročil, naj poostri nadzor zaradi terorističnih groženj. FOTO: Sputnik Via Reuters
11. 10. 2022 | 16:50
11. 10. 2022 | 18:11
5:45

Zaradi množičnih ruskih raketnih udarov po ukrajinski infrastrukturi so v zadnjih dnevih svetovni mediji spregledali, da se na vzhodni fronti nemara odpira še eno bojišče. V Minsku so že v nedeljo Kijev obtožili, da pripravlja vojno proti Belorusiji, kar so na ukrajinskem obrambnem ministrstvu odločno zanikali, včeraj pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ponovil obtožbe, da iz južne sosede načrtujejo napad na njegovo državo.

Dolgoletni beloruski voditelj je Zahod obtožil, da širi lažne informacije o tem, kako se bodo ruski »posebni vojaški operaciji« pridružile tudi beloruske oborožene sile. To naj bi bil po njegovih besedah povod za morebitno agresijo ali celo jedrski napad na njegovo državo, o katerem »javno razglabljajo vojaško-politična vodstva Severnoatlantskega zavezništva in več zahodnih držav«. »Včeraj so nas po neuradnih kanalih posvarili pred napadi na Belorusijo z ozemlja Ukrajine. Rekli so, da nam bodo pripravili Krimski most 2. Moj odgovor je bil preprost: sporočite ukrajinskemu predsedniku in ostalim slaboumnim, da bo za njih Krimski most cvetlični vrt, če si bodo drznili s svojimi umazanimi rokami dotakniti enega samega metra našega ozemlja,« je izjavil beloruski voditelj. Po njegovih besedah je z vojaškega stališča ukrajinsko odpiranje fronte proti Belorusiji neumno, »a proces se je že začel«.

Skupne vojaške enote

Lukašenko je razkril, da sta se pred kratkim z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom dogovorila o vzpostavitvi skupnih vojaških enot v Belorusiji. »Ta skupina že nastaja. Že dva dni poteka ta proces. Osnova teh skupnih regionalnih enot pa bo beloruska vojska,« je dejal Lukašenko. O številu ruskih vojakov ni govoril; po njegovih besedah jih ne bo veliko, a »to ne bo le kakih tisoč ljudi«. Poleg tega je Lukašenko državni varnostni službi, ki se v Belorusiji še vedno imenuje KGB, naročil, naj poostri nadzor zaradi terorističnih groženj. »Če bodo te ostale na sedanji ravni, bomo morali takoj angažirati vojsko naše zvezne države,« je napovedal beloruski predsednik. Kasneje je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin izjavil, da Minsk nima načrtov, da bi napadel Ukrajino, a da je pripravljen dati »ostri odgovor« na vsako agresijo.

Ni bilo treba dolgo čakati na odzive iz Kijeva. Zanimivo je, da je bil prvi odgovor, ki ga je na svojem družbenem omrežju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Ondrij Jermak, kasneje izbrisan. V njem je Jermak najprej ugotovil, da z logiko v tej razpravi ni mogoče zmagati, zato se je treba pripraviti k morebitnim sovražnim dejanjem sosedov. »A imam retorično vprašanje: ali so pripravljeni na posledice svojih odločitev? Ali se zavedajo, kakšne razsežnosti bodo imele za njih?« je dodal Jermak v kasneje umaknjenem sporočilu.

V ukrajinskih medijih so se v zadnjih dnevih pojavile informacije, da celo v živinskih vagonih v Belorusijo pošiljajo množico novih ruskih vojakov, ki so jih zbrali prek delne mobilizacije. Zahodni obveščevalni viri trdijo, da so v Belorusiji pripravljeni sprejeti okoli 20.000 mobiliziranih ruskih vojakov, a da se bodo ti tam zgolj urili in da ni verjetne grožnje skorajšnjega novega napada na Ukrajino z beloruskega ozemlja ali celo neposrednemu vstopu Belorusije v vojno. Tudi iz vrhovnega štaba ukrajinskih oboroženih sil so sporočili, da niso opazili kopičenja ruskih enot na beloruskem ozemlju in da trenutno ni nevarnosti, da bi od tam ponovno napadli Ukrajino.

Belorusija, kjer je po nekaterih anketah kar 85 odstotkov prebivalstva proti temu, da bi se njihova vojska vmešala v ukrajinsko vojno, se doslej ni neposredno pridružila napadu na Ukrajino, ki ga je 24. februarja začela njena vzhodna soseda, s katero sta povezani v nekakšno skupno, a zelo ohlapno zvezno državno tvorbo. A tega, da so Rusi tudi iz Belorusije začeli invazijo in od tam izstreljevali rakete, v Minsku niso prikrivali. Kakor je izjavil Lukašenko: »Belorusi nikogar ne ubijajo. Mi svojih vojakov ne pošiljamo nikamor. Mi pri tem sodelujemo zato, ker nočemo dopustiti, da bi se konflikt razširil na ozemlje Belorusije. Drugič pa zato, ker hočemo preprečiti, da bi pod pretvezo posebne operacije po nas udarili iz Poljske, Litve in Latvije. Kot sem že povedal, z ozemlja Belorusije ne bo nihče streljal v hrbet Rusom. To je naše sodelovanje pri vsem tem.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine