Delova komentatorja sta kot iztočnico tokratnega video komentarja vzela pismo, objavljeno tudi v Delu, heterogene druščine podpisnikov, kot se je izrazil Žerdin. Med slovenskimi podpisniki so Mladen Dolar, Stojan Pelko, Majda Širca, Slavoj Žižek, Alenka Zupančič, iz širše skupnosti pa je med drugim to pismo podpisal tudi Jean-Claude Juncker, nekdanji predsednik evropske komisije. Vprašanje je bilo, kaj bo z demokracijo v Evropski uniji v kontekstu izrednih ukrepov.

»Tarča« tega pisma oziroma skupne peticije je situacija na Madžarskem. Žerdin je Markeša vprašal, o čem nam pravzaprav govori pismo.

»Fokus je na Madžarski, ampak z ozadjem zaskrbljenosti nad prihodnjo Evropsko unijo: kakšno EU želimo imeti in kakšno lahko imamo na podlagi dejstev, ki jih zdaj že poznamo.« Orbán je dobil mandat parlamenta: da je on vse in da je vse Orbán, in da se tako rekoč parlament odpoveduje svoji lastni funkciji, vse pa je pokrito z izrednimi razmerami.

Priporočamo: Najstarejši trik avtokracije



Politiki oziroma intelektualci so s tem pozivom povedali, da ta trenutek ni katerikoli trenutek v zgodovini, ampak da je pravzaprav prelomni trenutek, ki ga je kot takega tudi treba videti, obravnavati in 'zagrabiti', je prepričan Markeš. »Ne sme nam biti vseeno, kakšna bo prihodnosti EU. Če govorimo konkretno o Sloveniji, je od tega odvisna tudi naša prihodnosti.« V pozivu so vse to neposredno povezali s korupcijo in umanjkanjem demokratičnih praks, torej sistemov nadzora.

»Kar je v tem pismu pomembno za nas, je to, da se Madžarska na nek način v pismu zrcali v Sloveniji: v večji ali pa manjši obliki. So nekateri, ki mislijo, da to ni nevarno in visoko simptomatično. Sam mislim, da je.«



Kot dodaja Markeš, se je nenazadnje že v prvih petih minutah izbruha koronavirusa pri nas razpasla korupcija. In ta korupcija nikoli ne bi bila mogoča, če ne bi bilo teh praks, npr. same zamenjave ljudi, ki so naenkrat postali epicenter korupcije. Ali je to naključje?