Obvod za evropske kupčije s Teheranom

Bruselj – Izstop ZDA iz jedrskega sporazuma s Teheranom sili EU v pripravo bolj nekonvencionalnih ukrepov, s katerim bi evropska podjetja, ki poslujejo v Iranu, še lahko sklepala kupčije kljub ameriškim sankcijam.

Tako je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku predstavila nekakšen obvod. Predlaga ustanovitev družbe za poseben namen (SPV – Special Purpose Vehicle), ki bi olajšala »legitimne finančne transakcije« z Iranom in evropskim podjetjem omogočila nadaljevanje trgovanja z njim skladno s pravom EU. Takšna SPV bi bila odprta za partnerje. Zamisel so podprle vse druge podpisnice iranskega sporazum – poleg članic Unije (Francije, Nemčije in Združenega kraljestva) še Kitajska in Rusija.

ZDA spet postopno uvajajo po sklenitvi sporazuma leta 2015 preklicane sankcije in podjetjem iz drugih držav grozijo s sekundarnimi ukrepi (če bodo nadaljevali poslovanje). Zaradi tega je že več velikih evropskih podjetij, predvsem orjakov, kakršna sta francoski Total ali danski Maersk, že prekinilo kupčije v Iranu, saj nočejo ogrožati precej večjih poslov v ZDA: prvi del sankcij velja od avgusta, med drugim za plemenite kovine in avtomobilsko industrijo. V drugi fazi, novembra, bodo začeli veljati usodnejši ukrepi na področju fosilnih goriv in mednarodnega plačilnega sistema.

Podrobnosti še niso znane

V EU vidijo iranski sporazum kot velik dosežek, trdo držo z velikim pritiskom na Teheran pa kot tveganje. »Takšna pot vodi v slepo ulico molka in povzroča nevarnost regionalnega zaostrovanja,« je opozoril nemški zunanji minister Heiko Maas. Najtežavneje je, kako bi Iran prepričali, da bi ne glede na ameriško obnavljanje sankcij vztrajal pri sporazumu, od katerega bi pričakoval gospodarske koristi, in ne bi spet na veliko zagnal centrifug za bogatenje urana. Pet podpisnic ves čas opozarja, da je Teheran do zdaj popolnoma spoštoval sporazum.



Tehnične podrobnosti prihodnjega SPV še niso znane. Omogočal naj bi plačevanje kupčij, vključno z nafto. Po pričakovanjih bi bil ločen od ameriškega plačilnega sistema in v njem bi se kot valuta uporabljal evro. Ugiba se, da bi lahko temeljil na sistemu barterskih poslov (blago za blago), ki bi se obračunavali v okviru SPV. Težko je sicer pričakovati, da se bodo največja evropska podjetja zanašala na tak sistem, saj je Iran zanje precej manjši in v primerjavi z ZDA siromašnejši trg. Verjetneje bi bil primernejši za manjša podjetja, ki niso odvisna od ameriškega tržišča.

Učinki politike Washingtona se že poznajo, saj se trgovina držav z Iranom od napovedi Donalda Trumpa o sankcijah hitro zmanjšuje. V nemški industrijsko-trgovinski zbornici so izračunali 18-odstotno zmanjšanje izvoza. Tudi v ZDA bentijo nad načrti evropskih obvodov za trgovanje z Iranom. Državni sekretar Mike Pompeo je članicam EU očital, da z omogočanjem prihodkov režimu v Teheranu utrjujejo položaj Irana kot državnega sponzorja terorizma številka 1. Vzporeden plačilni sistem, ki ga načrtuje EU, bo po njegovem mnenju negativno vplival na regionalni razvoj ter svetovni mir in stabilnost.