Obračuni po sovjetskih scenarijih

V politično nikoli povsem mirni nekdanji sovjetski republiki na jugu Kavkaza vre od jesenskih parlamentarnih volitev, na katerih je zaradi bojkota opozicije in minimalne volilne udeležbe »prepričljivo« zmagala vladajoča stranka, ki (si) jo je pred leti ustanovil najbogatejši Gruzijec.

Iz države, ki ima okoli štiri milijone prebivalcev in zaradi dveh območij zamrznjenega konflikta, Abhazije in Južne Osetije, nima nadzora nad petino svojega ozemlja, so predvčerajšnjim prišle spodbudne novice, da so »rešili vladno krizo«. Brez navzočnosti predstavnikov opozicije so poslanci vladajoče stranke Gruzijske sanje, ki jo je pred devetimi leti ustanovil daleč najbogatejši sin gruzijske domovine Bidzina Ivanišvili – po navedbah revije Forbes ima okoli 4,8 milijarde dolarjev premoženja –, potrdili novega predsednika vlade. Namesto premiera Georgija Gaharije, ki je prejšnji četrtek odstopil, ker se je zaradi nasprotovanja nasilnemu preganjanju opozicije sporekel s strankarskimi tovariši, gruzijsko vlado zdaj vodi dosedanji obrambni minister Irakli Garibašvili.

Za kulisami

Tega 38-letnega politika, ki se je izobraževal tudi na Sorboni, v opoziciji označujejo za trdorokca, na enega od najpomembnejših položajev v državi pa je kot Ivanišvilijeva »desna roka« prišel že leta 2013. Takrat je bil notranji minister, ko se je Ivanišvili, ki si je v začetku »banditskih« devetdesetih let prejšnjega stoletja nagrabil ogromno bogastvo s posli v Rusiji, prvič odločil, da se bo umaknil iz politike, odstopil kot predsednik vlade in za naslednika postavil Garibašvilija, ki je bil takrat za severnokorejskim Kim Džong Unom drugi najmlajši voditelj na svetu.

Precej podoben scenarij se je odvil po novem letu. Sredi januarja se je namreč 65-letni poslovnež Ivanišvili, ki je z vstopom v politiko vrgel z oblasti prej nadvse priljubljenega voditelja Mihaila Saakašvilija, znova odločil, da se bo dokončno poslovil od političnega življenja. Ivanišvili se znova vrača v zaledje, od koder bo tako kot nekoč za kulisami vodil državo, so se odzvali v opoziciji. Nekdanji predsednik države Saakašvili, ki so mu doma nasledniki naprtili zaporne kazni, zdaj pa v Ukrajini vodi nacionalni svet za reforme, je izjavil: »Koliko časa bo ta gnusoba še vlekla za nos gruzijski narod? Dejansko bo prisiljen, da se pobere, čisto zares, ne pa v slogu: predajam oblast svojim podrepnikom.«

Po ugotovitvah ruskih analitikov Saakašvili, ki je vodil Gruzijo v letih 2004–2013, po odstopu premiera Gaharije še ni bil tako blizu vrnitve na oblast. Zdaj že nekdanji predsednik vlade je svojo odločitev namreč sporočil v napetih trenutkih pred sedežem Saakašvilijeve stranke, kamor se je s sodelavci zabarikadiral njen vodja Nikanor Melija. Ker je bil junija lani eden od organizatorjev nasilnega vdora v poslopje parlamenta, so ga obtožili »organizacije skupinskega napada na policijo« in »poskusa nasilnega prevzema oblasti«.

Strpni nekdanji premier Gaharija se je sprl z jastrebi iz lastne stranke, ki so zahtevali nasilni obračun z opozicijo, in se moral umakniti. V ponedeljek je »enostrankarski« glasovalni aparat v parlamentu potrdil njegovega bolj trdorokega naslednika, naslednje jutro pa je četa policijskih specialcev obkrožila sedež glavne opozicijske stranke in v jurišu, med katerim je uporabila solzivec, zajela glavnega osumljenca ter približno ducat njegovih sodelavcev.