Oblast zbolela, šele nato reagirala

Iran, ki je bil zaradi izvensodnega uboja poveljnika revolucionarne garde Kasima Sulejmanija še pred poldrugim mesecem blizu vojaškega obračuna z ZDA, je že mesec dni v do zdaj srhljivo neuspešni vojni s koronavirusom. Do zdaj se je z virusom okužilo več kot 10.000 ljudi, uradni podatki so po mnenju iranskih zdravnikov, ki so pobegnili v tujino, bistveno višji. Umrlo je najmanj 439 ljudi.

Središče iranskih (množičnih) okužb z novim koronavirusom je bilo in je, kot kaže, še vedno sveto mesto Kom, kamor prihajajo šiitski verniki z vsega sveta, hkrati je Kom, tako kot celoten Iran, gospodarsko tesno povezan s Kitajsko, od koder so v prvi polovici februarja prišli v Iran prvi okuženi z epidemičnim virusom.



Prvi primeri okužbe – ko je še naivno veljalo, da je to le »kitajska zgodba«, v drugi fazi pa »ameriški medicinski terorizem« – so bili v Iranu odkriti dva dni pred parlamentarnimi volitvami 21. februarja, a jih je totalitarni režim, ki je le nekaj tednov pred tem neuspešno poskusil prikriti sestrelitev ukrajinskega potniškega letala, zaradi morebitnega izbruha panike in političnih posledic grozljivo neodgovorno »zadržal zase«.

Po volitvah, ki se jih je – znak družbenega protesta proti avtoritarnim in celostno nekompetentnim oblastem – udeležila le petina upravičencev, ti so v iranski parlament seveda izvolili skrajno nazadnjaške predstavnike, so oblasti izgubile nadzor nad »naracijo«. Virus se je, zaščitnih ukrepov nekaj tednov tako rekoč ni bilo, namreč hitro širil – ljudje so se po vseh 31 provincah srečali z resnico. Kmalu tudi s prvimi žrtvami. Njihovo število eksponentno narašča. Udarilo je močno, tudi po režimu. Do zdaj je zbolelo več deset visokih predstavnikov oblasti in kar 23 poslancev.


 

Udarilo je tudi po režimu

Oblasti so – seveda na krilih vseprisotnih teorij zarote – v drugi polovici februarja vendarle sprejele nekaj pomembnih zaščitnih ukrepov (omejitev združevanja, delno zaprtje javnih prostorov, prekinitev nogometne lige, celo delna prepoved petkovih molitev …), a bilo je, kako značilno, prepozno. Zdravstveni sistem, hudo načet zaradi mednarodnih – večinoma ameriških – sankcij in slabega vodenja, se ni bil zmožen spopasti z epidemijo. Udarilo je tudi po že tako dodobra oslabelem gospodarstvu, ki se je lani zaradi sankcij – te so izpraznile tudi lekarne, kar bi lahko imelo grozljive posledice – skrčilo za 9,5 odstotka. Tudi zato so iranske oblasti Mednarodni denarni sklad (IMF) zaprosile za 5 milijard nujne finančne pomoči.

Okužbe so v zadnjih tednih sledile druga drugi. Iz Irana so prišle skrb vzbujajoče, a nepreverjene informacije o več tisočih mrtvih. Te informacije so prek medijev širili predvsem iranski zdravniki, ki so pobegnili v tujino. Od »daleč« jim je bilo težko verjeti: potem pa so se pred tremi dnevi pojavili srhljivi satelitski posnetki sveže izkopanih (množičnih) grobišč, namenjenih pokopu ljudi, ki jih je pokopala okužba s koronavirusom.