Nogometno cesarstvo Mamićev na sodišču

»Delo sicer imam, imam pa tudi družino, ki jo moram prehranjevati, odvetniki so dragi, stroški potovanj iz Zagreba na sodišče v Osijek pa tudi niso zanemarljivi,« se je sodnici na sodišču v Osijeku te dni potožil zdajšnji trener nogometnega kluba Dinamo iz Zagreba Zoran Mamić. Skupaj z bratom Zdravkom, ki je pred roko pravice pobegnil v Medžugorje v Bosni in Hercegovini, ter Zdravkovim sinom Mariom ter še nekaj drugimi je obtožen, da so Dinamo in državo oškodovali za dobrih deset milijonov evrov.

Reševanje sodnega spora, ki traja že nekaj let, so z zagrebškega sodišča preselili v Osijek, kar, kot je dejal Zoran Mamić, povzroča dodatne stroške. Prav zato se je odločil za prodajo hiše, ki ima kakšnih 600 kvadratnih metrov in leži na Markuševcu v tako imenovani podsljemenski coni na obrobju Zagreba. Trinadstropna vila, ki ji pripada še 3600 kvadratnih metrov zemljišča, ima štiri spalnice, kopalnice, vinoteko, manjšo telovadnico, bazen, savni … Na vrhu je pokrita terasa s čudovitim razgledom na Sljeme na eni strani in Zagreb na drugi. Cena? Dva milijona evrov.



Pet let je minilo od spektakularne akcije, v kateri so prijeli Zdravka Mamića, »žonglerja med interesi«, kot ga je pred časom označil sloviti nogometni trener Ćiro Blažević, pa tudi alfo in omego hrvaškega nogometa in še posebej kluba Dinamo iz Zagreba. Za navijaško skupino Bad Blue Boys je bil in je še absolutist, Dinamo pa le igračka v njegovih rokah. »On in še nekaj ljudi okoli njega so ustvarili nedotakljivo cesarstvo,« je slišati. Takrat so prijeli tudi Zdravkovega brata Zorana in Zdravkovega sina Maria ter še nekaj posameznikov, ki so bili osumljeni podkupovanja in utaje davkov pri preprodajanju igralcev, s čimer je domnevno oškodoval klub in državo za 17 milijonov evrov.

Skrivališče v ženski torbici

Skozi roke Mamićev in združbe je šlo veliko igralcev; od Luke Modrića, Dejana Lovrena, Maria Mandžukića do Eduarda da Silve in še nekaj drugih zvenečih imen hrvaškega nogometa. Mediji so že pred časom izbrskali, da so preiskovalci pri očetu in sinu Mamiću ter lastnikih offshore podjetij našli skupaj 600.000 evrov gotovine, »nekaj«, 100.000 evrov, pa je je bilo shranjene tudi pri ženi Mamićevega sina Maria, Moniki Kravić Mamić. In sicer kar v osebni torbici.

Nekatere prijete pred petimi leti so pozneje oprostili, Zdravka Mamića pa obsodili na šestinpolletno zaporno kazen, vendar je pred roko pravice pobegnil v Medžugorje v Bosni in Hercegovini. Pravosodni minister BiH Josip Grubeša je že pred časom zavrnil možnost izročitve Mamića Hrvaški, ki je za njim razpisala tiralico. Možnost izročitve je pozneje zavrnilo tudi sodišče BiH, češ da zanjo ni pravne podlage. Poleg Mamićevega bosansko-hercegovskega potnega lista ovira izročitev tudi dejstvo, da sta državi podpisali pogodbo o sodelovanju novembra 2012, hrvaški organi pa ga bremenijo kaznivih dejanj pred tem datumom.

Zdravkov brat Zoran je vmes postal športni direktor kluba Dinamo, zdaj pa je nekaj časa tudi glavni trener prve ekipe. »Vodenje nedotakljivega cesarstva Mamićev se tako v Dinamu nadaljuje,« je slišati po hodnikih Maksimirske ulice 128, kjer ima Dinamo sedež in je dodobra usklajeno z Medžugorjem, kjer ima cesar Zdravko popoln mir pred hrvaškim pravosodjem oziroma preiskavami, obsodbami in posteljo v zaporu Remetinec, ki je že kar nekaj časa domovanje tudi nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja.

Primer še zdaleč ni končan, hrvaško pravosodje vztraja pri obtožbah za večmilijonske kraje nogometnega kluba Dinamo in združevanje v zločinsko organizacijo, postopek, ki teče na sodišču v Osijeku, pa je dobrodošla epizoda za ogovarjanje v teh nepredvidljivih časih, ki ne prizanašajo niti že tako in tako opešani Hrvaški.