V prispevku preberite:

Ostara (oziroma Oestre, kot jo včasih imenujejo) je nemška boginja jutranje zarje. Njena naloga je, da vsako leto prinese pomlad. Zgodilo pa se je, da je nekega leta prispela s hudo zamudo in pred njenimi nogami se je pojavila ptička z zamrznjenimi perutmi. Umirala je v snegu. Ostara se je počutilo krivo, saj bi, če bi prišla pravočasno, sneg že zdavnaj skopnel in ptička ne bi zmrzovala …

Boginja je ubogo bitjece vzela v svoja nedra in ptička je oživela. Le njene peruti so bile tako zamrznjene, da ni mogla več leteti. Ostara jo je zato spremenila v zajca, belega kot sneg, in ga poimenovala Lepus. Podarila mu je lastnosti, ki jih drugi zajci niso imeli: tekel je tako hitro, da ga ni mogel uloviti noben lovec, da bi kljub vsemu obdržal nekaj iz ptičjega življenja, pa mu je Ostara dala sposobnost, da nosi jajca v vseh barvah mavrice.

A zajec kot zajec je rad varal. Ko je Ostara postala ljubosumna na vse ženske v Lepusovi bližini, ga je jezno vrgla v nebo, kjer je končal pod nogami ozvezdja velikega lovca po imenu Orion. Tam je zajec ostal za vedno, a se ga je boginja kljub vsemu usmilila. Enkrat na leto zajcu dovoli, da se vrne na zemljo in otrokom podarja svoja pisana jajčka v čast novi pomladi, ki jo je prinesla Ostara.

Krščanstvo se je prepletlo s poganskim mitom in beli zajec ob nogah device Marije je, kar je posebej zanimivo, postal simbol zmage nad pohlepom in, kar je razumljivo, znanilec ponovnega rojstva. Ko se je nato v to staro zgodbo vključil še Jezus, čigar dolgouhi prijatelj je tri dni in tri noči zaskrbljeno čakal, kdaj se bo vrnil, saj ni vedel, da so ga križali, pa se je – ko se je Jezus po vstajenju vrnil na Getsemanski vrt in tam srečal zajca, ki je norel od sreče, ko ga je znova zagledal – krščanska vera navezala na pogansko tradicijo.

Pomlad je čas odpiranja. In celo če je Ostara znova zamudila in s tem koronavirusu dopustila, da nas vse zaklene v domove, da nam zapre meje in nam obraze prekrije z maskami, se kljub vsemu začenja obdobje življenjske radosti, ki je starejša od vseh veroizpovedi, močnejša od vseh filozofij in trdnejša od vseh kriz. Treba je samo ohraniti odprt spomin in čas bo sam po sebi spletel novo srečo, polno sonca, cvetja in vseh mogočih zgodb.