»Nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse«

Protestu v Skopju proti spremembi imena države je sinoči sledil protest v več grških mestih proti pogajanjem z Makedonijo. Protestniki so nasprotovali pogovorom ter vztrajali, da bi morali Grki vsakršen dogovor o imenu severne sosede potrditi na referendumu.

Protesti so potekali v več kot 20 grških mestih, največji v Peli, rojstnem kraju Aleksandra Velikega. Pripravil jih je odbor za boj proti grškemu karakterju Makedonije, ki ga podpirajo grška diaspora in lokalna združenja županov ter cerkveni voditelji. Udeležilo se jih je več tisoč pripadnikov opozicijskih parlamentarnih in neparlamentarnih strank ter nevladnih organizacij, ki odločno nasprotujejo imenu, ki bi vsebovalo besedo Makedonija. Če bosta Grčija in Makedonija dosegli kompromis o novem imenu, ki ga še nista objavili, bo odbor organiziral množični protest v središču Aten na dan ratifikacije tega dokumenta v grškem parlamentu.

Žoga je na makedonski strani

Dogovora o novem imenu Makedonije, ki sta ga v Bruslju dosegla vodji grške in makedonske diplomacije, Nikos Kocjas in Nikola Dimitrov, še niso razkrili javnosti. Na mizi so ostali trije predlogi. Poleg imena Severna Makedonija, ki naj bi bilo za obe strani najbolj sprejemljivo, sta v igri še imeni Zgornja Makedonija in Nova Makedonija, ki ju je predlagal posrednik ZN Matthew Nimetz. Po navedbah makedonskih in grških medijev bodo končno rešitev spora o imenu med Atenami in Skopjem predstavili javnosti, ko bosta sporazum potrdila makedonski premier in njegov grški kolega, Zoran Zaev in Aleksis Cipras.

V Skopju je v soboto več tisoč privržencev največje makedonske opozicijske stranke VMVRO-DPMNE protestiralo proti spremembi imena države. Na protestih je predsednik stranke Hristijan Mickoski pozval k predčasnim parlamentarnim volitvam, ki bi bile skupaj s predsedniškimi. Rezultati volitev bi namreč pokazali, ali se ljudstvo strinja z Zaevovim početjem. Po mnenju Mickoskega sedanja vlada s pogajanji z Grčijo o imenu Makedonije škoduje nacionalnim interesom. Napovedal je, da VMVRO-DPMNE ne bo privolila v spremembo ustave zaradi spremembe imena. Temu nasprotuje tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki zavrača tudi doslej predlagane kompromisne rešitve spora.

Glasnik grške vlade in minister brez listnice Dimitris Tzanakopulos je poudaril, da je žoga na terenu njihovih sosedov, ki morajo narediti odločen korak k vzajemno sprejemljivi rešitvi. Po njegovih besedah ni še nič dogovorjeno, dokler ne bo dogovorjeno vse. Gre za sporazum v 11 točkah. Zaev ni pojasnil, ali sporazum predvideva tudi spremembo makedonske ustave, kar je doslej kategorično zavračal, Ciprasu pa ni uspelo dobiti niti podpore koalicijskega partnerja Neodvisni Grki.

Pogojni začetek pristopnih pogajanj

Po navedbah grških medijev je problem na makedonski strani, ki očitno še ni pripravljena sprejeti dogovora, ki sta ga dosegla grški in makedonski zunanji minister. Mediji v obeh državah opozarjajo tudi na uhajanje informacij, ki je posledica politične neodgovornosti, škoduje pa obema vladama, ki vodita boj z opozicijo in drugimi nasprotniki sporazumne rešitve spora o imenu. Zlasti Ciprasu, ki je snedel predvolilno obljubo in podprl varčevalno politiko, ki so jo določile države posojilodajalcev EU. Po rezultatih zadnjih anket je Ciprasovo Sirizo prehitel njegov konservativni konkurent Kirijakos Micotakis na čelu Nove demokracije, medtem ko Neodvisni Grki že dolgo niso prestopili parlamentarnega praga. Kljub temu je Cipras prepričan, da v Grčiji ne bo predčasnih volitev, redne bodo namreč prihodnje leto, in da bo končal štiriletni mandat.

Po navedbah portala Telma, ki se sklicuje na diplomatske vire, bosta sporazum v 11 točkah, ki rešuje 27 let dolg grško-makedonski spor, Cipras in Zaev verificirala pred junijskim vrhom voditeljev EU, ki bo obravnaval širitvena vprašanja. Na njem bo Makedonija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, tudi če z Grčijo še ne bo dosegla končnega sporazuma. Pogoj bo nadaljevanje dialoga, ki se bo moral končati do decembra, referendum o novem imenu pa naj bi bil septembra, je zapisano na portalu Telma.

Hkrati z rešitvijo imena države bi lahko bilo rešeno vprašanje avtokefalnosti makedonske pravoslavne cerkve. Zaev je zanikal navedbe medijev, da je poslal v Istanbul pismo, v katerem je zahteval priznanje avtokefalnosti, v zameno pa ponudil, da se bo cerkev odrekla pridevniku makedonska. Po oceni visokih cerkvenih krogov v Makedoniji so navedbe medijev posledica neznanja. Makedonska pravoslavna cerkev je prosila za pomoč Istanbul, ker je že 50 let izolirana zaradi stališča srbske pravoslavne cerkve, da je to njeno notranje vprašanje, ne da bi ga poskušala rešiti.