Nezaupanje v krhke demokratične državne institucije

Hrvaški zavod za javno zdravstvo še ni pripravil epidemiološkega okvirja za parlamentarne volitve. Čeprav bo že prihodnji teden začel teči rok za prijavo volilnih list državni volilni komisiji, še ni jasno, kako bo potekala uradna predvolilna kampanja.

Državna volilna komisija se še posvetuje z zavodom za javno zdravstvo, kako naj bi potekale volitve, ki jih je predsednik Zoran Milanović po razpustitvi sabora razpisal za 5. julij, v času nevarnosti okužb z novim koronavirusom. Hrvaška tudi še ni razglasila konca epidemije, kljub ugodni epidemiološki sliki. Kot je pojasnila šefica klinike za infekcijske bolezni Alemka Markotić, ne bo edino merilo, da več dni zapored ne bodo potrdili nobene nove okužbe. Ker so odprli meje za turiste, lahko hitro pride do novega žarišča in porasta števila oseb v samoizolaciji.
 

Demokracija v koronakrizi

Ključno vprašanje volitev je izvedba predvolilne kampanje in glasovanja. Aktivna volilna pravica pomeni, da morajo imeti državljani dostop do informacij, ki jim bodo pomagale pri sprejemanju odločitve o tem, kateremu kandidatu ali stranki bodo namenili svoj glas. To ne bo povsem mogoče zaradi samoizolacije in omejitev javnega zbiranja. Čeprav lahko stranke informirajo volivce prek medijev, to ne omogoča neposredne komunikacije s kandidati, izgubljen pa bi bil tudi velik mobilizacijski potencial predvolilnih zborovanj.



Glede izvedbe glasovanja ljudi v samoizolaciji predsednik volilne komisije Đuro Sessa ne vidi večjih problemov. Po njegovih besedah jih bodo obiskali člani volilnega odbora, ki bodo upoštevali vse preventivne zdravstvene ukrepe, ni pa pojasnil, kako bodo zagotovili tajnost glasovanja. V igri so tudi predlogi o spletnem glasovanju, ki pa zaradi številnih pomanjkljivosti ne zagotavlja svobodnih in poštenih volitev. Volivci bodo dvomili o verodostojnosti tako pridobljenih rezultatov, ker ne zaupajo državnim institucijam. Rešitev bi lahko bila v dopisnem glasovanju, ki ga uporablja več evropskih držav.

Posebna težava bi lahko bili tudi kandidati v samoizolaciji, ki ne bi mogli voditi svoje kampanje in si v enakopravni predvolilni tekmi zagotoviti čim večje legitimnosti. Odprtih vprašanj je še več, oblast pa si z njimi še ne razbija glave in ne ponuja jasnih odgovorov. Nemara računa na ugodno epidemiološko stanje. Navsezadnje oblasti na Hrvaškem v treh desetletjih ni uspelo utrditi krhkih demokratičnih institucij, zakaj bi to potem poskušala v času koronakrize.
 

Velike koalicije ni na obzorju

Politiki ne čakajo križem rok na začetek uradne predvolilne kampanje. Premier Andrej Plenković ob vsaki priložnosti poudarja, da je njegova vlada izpolnila vse strateške cilje. Po novem, denimo, vrnitev Ine v hrvaške roke, ki jo je obljubljala HDZ, ne spada več med strateške cilje. Glede mosta na polotok Pelješac, ki je največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem, je Plenković povedal, da bo zaradi pandemije novega koronavirusa zgrajen z zamudo, ker strokovnjaki ne morejo opraviti nadzora jeklenih konstrukcij mostu.

Plenković je tekmeca HDZ na skrajni desnici Miroslava Škora obtožil, da je ustoličil Milanovića na Pantovčaku. Škoro se je odzval z oceno, da se lahko Plenković pohvali samo s tem, da je vlado zapustilo 14 od 15 ministrov zaradi koruptivnih afer.

Po rezultatih zadnjih javnomnenjskih anket je njegovo Domovinsko gibanje tretja politična sila v državi, Škoro pa je prepričan, da brez njega ne bo mogoče oblikovati oblasti. Generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je sporočil, da ne bo nič z veliko koalicijo HDZ in SDP. Ker so njeni koalicijski partnerji vsi državljani, se tudi ne bo povezovala s Škorom ali zagrebškim županom Milanom Bandićem.