Slovenija v Haagu opozorila na izraelske kršitve prava in pravic Palestincev

V imenu Slovenije je na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu, kjer poteka postopek o očitanih kršitvah Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih, stališče države predstavil pravni svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Haagu Helmut Hartman. V postopku, ki ga je sprožila generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra 2022, se je Slovenija zavzela za ambicioznejši pristop sodišča in konec izraelske okupacije palestinskega ozemlja. Slovenija vztraja pri rešitvi z dvema državama na podlagi mej iz leta 1967, ki jih Izrael sicer krši že vse od takrat. 

Palestinsko ljudstvo svoje pravice do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom vse do danes ni moglo uveljavljati. Izrael kot okupacijska sila aktivno preprečuje popolno uresničitev palestinske pravice do samoodločbe, je opozorila Slovenija.

Nemški strokovnjak za mednarodno pravo Daniel Müller, ki je v postopku pred ICJ zastopal slovenska stališča je sodišče opozoril, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe, ki pa je Palestinci zaradi izraelske okupacije palestinskega ozemlja doslej niso mogli izvajati. »Slovenija se zaradi svoje zgodovine zaveda pomena pravice do samoodločbe,« je poudaril in opozoril, da Izrael z okupacijo in ilegalnimi naselji na palestinskem ozemlju krši mednarodno pravo in pravice Palestincev.

»Zasedba palestinskega ozemlja, njegova kolonizacija in razdrobljenost ne pomenijo le očitne kršitve prepovedi pridobivanja ozemlja s silo, temveč tudi znatno oviro za uresničitev svobodne in neodvisne palestinske države,« je dejal Müller.

Pri tem je spomnil, da je slovenski narod lahko uveljavil svojo pravico do samoodločbe, Slovenija pa je prepričana, da je ta pravica bistven in nepogrešljiv steber mednarodnega pravnega reda.

OIzrael krši pravice Palestincev. FOTO: Mohammed Abed/AFP

Okupacijsko silo, torej Izrael, pa zavezujeta tudi prepoved trajne spremembe statusa zasedenega ozemlja ter načelo, da je lahko vojna okupacija izključno začasne narave.

»Prakse in politike, ki jih Izrael kot okupacijska sila izvaja na zasedenem palestinskem ozemlju, ne spoštujejo osnovnih obveznosti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava,« je opozoril Müller.

Kolonizacija zasedenega palestinskega ozemlja, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in ustanavljanje naselij z namenom uvedbe trajnih demografskih sprememb, razseljevanje Palestincev ter uničevanje njihovih domov in premoženja pa so se od takrat le še pospešili, je še dejal.

Slovenija pri tem opozarja tudi na obveznost mednarodne skupnosti v skladu z določbami ustanovne listine ZN in ženevskimi konvencijami. Države so zavezane, da razmer, ki so zaradi kršitev Izraela nastale na zasedenem palestinskem ozemlju, ne priznajo in ne nudijo pomoči ali podpore pri njihovem ohranjanju.

Slovenija kot zaskrbljujoče izpostavlja tudi dejstvo, da kljub dolgoletnim prizadevanjem ZN ter številnim resolucijam pogajanja o rešitvi dveh držav ostajajo na mrtvi točki. »Slovenija ob tem poudarja, da je celovito rešitev mogoče doseči le s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in z vzpostavitvijo dveh suverenih, demokratičnih držav, ki bi sobivali v miru in varnosti, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava,« pa je v svojem nastopu povedal Hartman.

Ustna obravnava v postopku o očitanem spornem delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih od leta 1967 se je začela v ponedeljek. V postopku sodeluje 52 držav.

Generalna skupščina ZN je ICJ zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na palestinskih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ter glede očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe od leta 1967.

Po besedah Tanje Fajon gre na okupiranih ozemljih za širok spekter očitanih kršitev. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP

Slovenska vlada je odločitev o sodelovanju v postopku sprejela 11. januarja. Kot je takrat pojasnila zunanja ministrica Tanja Fajon, »gre za izjemno širok spekter očitanih kršitev, ki se že desetletja izvajajo v tej regiji in katerih zelo grozljive posledice so vidne tudi danes«.

Ta postopek je sicer ločen od tožbe Južne Afrike na ICJ, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Tej se Slovenija za zdaj ni pridružila, je pa podprla nedavno odločitev sodišča, da mora Izrael sprejeti učinkovite ukrepe za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči civilistom v Gazi in preprečiti genocid v Gazi.

Netanjahu napovedal vojaško okupacijo Gaze

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zvečer varnostnemu kabinetu predstavil načrt za upravljanje Gaze po končani vojni s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas. Po načrtu bi izraelska vojska ohranila neomejeno svobodo delovanja na celotnem območju Gaze, enklavo pa bi vodili lokalni uradniki, ki niso povezani s Hamasom.

Izraelska vojska bo vojno nadaljevala, dokler ne bo dosegla svojih ciljev, to pa so uničenje vojaških zmogljivosti in infrastrukture Hamasa in Islamskega džihada, vrnitev talcev ter dolgoročna odstranitev vseh varnostnih groženj z območja Gaze, poroča izraelski časnik Times of Israel.

Normalizacija vojnih zločinov

Vojska bi ohranila »neomejeno svobodo delovanja na celotnem območju Gaze, da bi preprečila ponovni vzpon terorističnih dejavnosti«, piše v dokumentu, ki neomejeno delovanje vojske opisuje kot »vmesni ukrep«. Prav tako bi Izrael kot vmesni ukrep ohranil varnostni nadzor nad celotnim območjem zahodno od Jordanije, torej tudi nad Zahodnim bregom.

Netanjahujev načrt med drugim predvideva popolno demilitarizacijo Gaze. FOTO: Ronen Zvulun/Reuters

Netanjahujev načrt predvideva še popolno demilitarizacijo Gaze, z izjemo tistega, kar je potrebno za vzdrževanje javnega reda. Po vojni pa naj bi palestinsko enklavo vodili lokalni uradniki, ki nimajo povezav »z državami ali subjekti, ki podpirajo terorizem«. Načrt pri tem ne omenja vloge palestinske uprave na Zahodnem bregu.

Izrael bo prav tako nadaljeval že začeti projekt oblikovanja varovalnega pasu na palestinski strani meje z Gazo, ki bo deloval, »dokler bo obstajala varnostna potreba po njem«. Načrt med drugim vključuje ukrepe za preprečevanje tihotapljenja iz Egipta v Gazo, tudi čez mejni prehod Rafa.

Novi krog pogajanj o prihodnosti množičnega morišča in hiralnice

Palestinska uprava meni, da je cilj načrta nadaljevanje okupacije palestinskih ozemelj in preprečitev nastanka palestinske države. »Gaza bo del neodvisne palestinske države skupaj z Zahodnim bregom in Vzhodnim Jeruzalemom kot svojo prestolnico, vsakršen drug načrt je obsojen na propad,« je zatrdil tiskovni predstavnik Mahmuda Abasa Nabil Abu Rudeineh.

Izrael nadaljuje gradnjo ilegalnih naselbin

V Izraelu pozivi k nadaljnji okupaciji sicer niso nič novega, prav včeraj je skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič izjavil, da bo pospešil načrte za gradnjo 3000 novih stanovanjskih enot za judovske naseljence na Zahodnem bregu. To je napovedal po srečanju s premierom Netanjahujem, obrambnim ministrom Joavom Galantom in ministrom za strateške zadeve Ronom Dermerjem. V prihodnjih dneh se bo sestal odbor, pristojen za odobritev gradnje.

Poteza je odgovor na včerajšnje streljanje na avtocesti blizu Jeruzalema, v katerem je bil ubit en človek, deset pa je bilo po navedbah Hareca ranjenih. Napadalci so bili trije Palestinci, od tega dva brata; dva so ubili, enega pa ranili.

Palestinski napadalci iz okolice Betlehema so na mimoidoče streljali ob vhodu v naselbino Maale Adumim na Zahodnem bregu. FOTO: Ammar Awad/Reuters

V izraelskih vojaških operacijah, spopadih z izraelskimi varnostnimi silami ali lastnih napadih je po podatkih ministrstva za zdravstvo v Ramali ​umrlo 384 Palestincev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Lazzarini: UNRWA je na robu propada

Vodja UNRWE, agencije ZN za palestinske begunce na Bližnjem vzhodu, Philippe Lazzarini, je v četrtek na generalno skupščino ZN naslovil pismo, v katerem opozarja, da je »agencija na robu propada zaradi ponavljajočih se pozivov Izraela, naj se UNRWA razpusti, in zamrznitve financiranja donatorjev v času, ko se v Gazi spoprijemajo s humanitarno krizo brez primere«.

Izraelski pozivi k razpustitvi agencije pod vodstvom Lazzarinija so se okrepili po obtožbah o domnevnem sodelovanju njenih uslužbencev v Hamasovem napadu na izraelsko ozemlje. UNRWA je nemudoma odpustila več uslužbencev in uvedla preiskavo. Zaradi izraelskih obtožb pa je šestnajst držav začasno ustavilo financiranje v skupnem znesku 450 milijonov dolarjev, čeprav Izrael ni predložil nobenih dokazov.

Kar 90 odstotkov otrok, mlajših od pet let, v Gazi ogrožajo lakota in bolezni. FOTO: Ibrahim Abu Mustafa/Reuters

Zaradi začasno prekinjenega financiranja bo agenciji po Lazzarinijevi oceni začelo primanjkovati sredstev marca, tako da bo njeno delovanje po vsej regiji ogroženo, poroča DPA. »Bojim se, da smo na robu velike katastrofe s hudimi posledicami za mir, varnost in človekove pravice v regiji,« je posvaril Lazzarini.

Cilj izraelskih pozivov k razpustitvi agencije je po njegovem mnenju sprememba dolgoletnih političnih parametrov za mir na okupiranem palestinskem ozemlju, ki sta jih določila generalna skupščina in varnostni svet ZN. »Namen pozivov je tudi odpraviti vlogo UNRWE pri zaščiti pravic palestinskih beguncev in pričevanju o njihovi stiski,« je še dodal.