
Neomejen dostop | že od 14,99€
Brez velikega pompa in celo brez spremljajočih novinarjev ali tiskovne konference je nemški kancler Olaf Scholz sinoči obiskal Washington. Suho sporočilo Bele hiše pravi, da sta z demokratskim predsednikom ZDA Joejem Bidnom potrdila trdne meddržavne odnose ter ob prvi obletnici brutalne ruske invazije na Ukrajino razpravljala o nadaljevanju prizadevanj za zagotovitev varnostne, humanitarne, gospodarske in politične pomoči Ukrajini. Govorila sta tudi o pomembnosti ohranjevanja globalne solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom.
Še pred pogovori sta si zahodna državnika izmenjala nekaj pohval na ta račun. Predsednik Biden se je kanclerju Scholzu zahvalil za veliko podporo Ukrajini, ta pa je govoril o pomembnosti skupnega ukrepanja in sporočil, da bodo s tem nadaljevali, »dokler bo treba«. Nemško-ameriški delovni pogovor na najvišji ravni, prvi po ruskem napadu na Ukrajino, je potekal sredi strahov pred kitajskim oboroževanjem Rusije.
To bi docela spremenilo dinamiko vojne, doslej zaznamovane z zahodno pomočjo uporu ukrajinskega ljudstva proti močnejšemu sovražniku. Demokratska Bela hiša in socialdemokratska kanclerska palača se nahajata tudi v navzkrižnem ognju obtožb, da Kijevu pomagata premalo in prepozno, ter hkratnih pritoževanj zaradi gigantskih stroškov pomoči. Biden je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagotovil že več kot sto milijard dolarjev, a je le kakšna petina namenjena tega oboroževanju in še to je omejeno na obrambo.
Bela hiša je pravkar naznanila 400 novih milijonov dolarjev vojaške pomoči, a med visoko učinkovitimi izstrelki tudi tokrat ne bo vojaških letal, ki jih zahteva ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Morebitno kitajsko oboroževanje Rusije bi v škripce pripeljalo tudi Nemčijo, saj je Kitajska največja nemška trgovinska partnerica. Kancler Scholz je že na pošiljanje svojih tankov v Ukrajino pristal šele po pristanku Bidna na pošiljanje ameriških.
Skupna fronta ZDA in Nemčije pa je vendarle osrednji steber enotnega Natovega in vsega zahodnega odgovora na najhujšo kršitev miru v Evropi po drugi svetovni vojni. Zunanjepolitični predstavnik Bele hiše za tisk John Kirby je povedal, da še niso opazili znamenj kitajskega oboroževanja Rusije, a tudi ne odločitve Pekinga proti temu. Morebitni še hujši zapleti na ukrajinski fronti se napovedujejo v času, ko vse več ameriških obveščevalnih služb soglaša z izvorom covida-19 v wuhanskem Inštitutu za virologijo. Biden se je sinoči brez besed obrnil od novinarjev, ki so ga spraševali o morebitnih povračilnih ukrepih za več kot milijon v pandemiji umrlih Američanov ter skoraj sedem milijonov po vsem svetu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji