Nemška SPD zahteva boljše odnose z Rusijo

Je odnos nemške vlade do Rusije pravi? V vrstah nemške Socialdemokratske stranke (SPD), ki na zvezni ravni v tako imenovani veliki koaliciji vlada s kanclerko Angelo Merkel (CDU/CSU), so prepričani, da ne. Po njihovem bi bilo treba veliko več sodelovati z Moskvo.

Povod za nove ostre polemike v stranki so izjave nemškega zunanjega ministra Heika Maasa (tudi on je član SPD), ki se je že večkrat, ne le med nedavnim obiskom v Washingtonu, zavzel za ostrejšo nemško politiko do Rusije. Moskve ni obtožil le »agresije« v Ukrajini, ampak tudi »vse bolj sovražnega« obnašanja do Zahoda.

V vrstah socialdemokratske stranke so prepričani, da to ni prva politika, zato so za včeraj sklicali tudi predsedstvo stranke, ki naj bi razjasnilo zunanjepolitično usmeritev SPD in njena stališča v vladajoči koaliciji. Precejšen del socialdemokratov je namreč prepričan, da bi bilo treba sodelovanje z Rusijo izboljšati, ne pa ga samo še dodatno zaostrovati. V stranki mnogi še danes prisegajo na usodno povezanost Nemčije in Rusije, brez katere ni mogoč mir v Evropi, in na tradicijo »Ostpolitik« legendarnega socialdemokratskega kanclerja Willyja Brandta, ki se je že zdavnaj pred padcem železne zavese zavzemal za zbliževanje z nekdanjo Sovjetsko zvezo in vsemi drugimi članicami takratnega Varšavskega pakta.
 

Rusija ni sovražnik
 

Nemčija in Rusija imata številne skupne interese, so opozorili v SPD. Tega bi se morala zavedati tudi Evropa, kajti vrste zunanjepolitičnih vprašanj, med njimi tudi strateško zelo pomembnih, realno ni mogoče rešiti brez sodelovanja z Rusijo, je opozoril socialdemokratski politik Thomas Oppermann, ki je tudi podpredsednik bundestaga. Nekatere argumente v prid temu, da morajo Nemčija, EU in Rusija znova najti pot do obnovitve partnerstva, je predstavil tako v intervjuju za Die Welt kot v »gostujočem peresu« za frankfurtski Faz. Eden takih problemov je mirovni proces v Ukrajini, ki ga brez sporazuma iz Minska in sodelovanja z Moskvo ni mogoče znova zagnati. Nemčija in EU bosta brez sodelovanja z Rusijo težko ustavili tudi zaostrovanje med Izraelom in Iranom ter ohranili iranski jedrski sporazum, od katerega so ZDA odstopile.

Enako velja za Sirijo, kjer si brez sodelovanja z Rusijo ni mogoče predstavljati povojne ureditve in obnove države, za kar je, tudi zaradi vrnitve beguncev, prav posebej zainteresirana tudi EU. Tu je še vse bolj pereče vprašanje razorožitve, je dejal Oppermann, ki postaja nujno in brez Rusije ni rešljivo, ne nazadnje gre tudi za gospodarske interese Evropske unije. Obnovljen enoten gospodarski prostor »od Lizbone do Vladivostoka« bi po Oppermannovem prepričanju v času, ko Kitajska vse bolj agresivno gradi »svilno pot« in se zapleta v trgovinsko vojno z ZDA, lahko zagotovil močen impulz tudi celotni Evropi.
 

Tanki na mejah niso rešitev
 

Z Rusijo so seveda tudi številni problemi, od vse bolj avtoritarnega predsednika Vladimirja Putina do kršenja človekovih pravic, svobode medijev, zlorabljanja pravosodja in obnavljanja hladnovojne retorike. Nanje opozarja tudi Oppermann, ki seveda trdi, da boljše sodelovanje z Rusijo, »čeprav nam ameriški predsednik Donald Trump tako rekoč vsakodnevno ponuja nove argumente«, nikakor ne sme biti nadomestilo za čvrsto čezatlantsko sodelovanje. Tako Nemčija kot EU sta »trdno usidrani na Zahodu«. Zanesljivo pa bi bilo nujno v odnose z Rusijo znova vnesti nekaj optimizma, volje in navdušenja, ki so bili značilni za zadnji dve desetletji prejšnjega stoletja, in brez katerega sožitje in mir v Evropi nista mogoča.

Da so gospodarske sankcije »utrujajoče za obe strani«, je treba tako v Nemčiji kot v EU najti pot »nazaj k dialogu« ter »ustaviti vse bolj nesmiselno spiralo eskalacije«, je prepričana tudi večina nemških deželnih ministrskih predsednikov iz vrst SPD. »Tanki, ki na obeh straneh meje vozijo sem in tja, ne pomagajo nikomur,« je dejal ministrski predsednik Brandenburga Dietmar Woidke. Predvsem pa ne bodo odpravili niti enega izmed naštetih evropskih in svetovnih problemov, ki jih je mogoče rešiti le v dialogu z Moskvo, ne pa s čedalje hujšo konfrontacijo.