Nemčijo bo usmerjal semafor

Drzniti si hitreje napredovati, se glasi slogan nove nemške vladne koalicije. Socialni demokrati (SPD), Zeleni in liberalni FDP - zaradi strankarskih barv se jih je prijela oznaka 'semaforska koalicija'-, so sestavili 177 strani dolgo koalicijsko pogodbo, ki predvideva tudi dve novi ministrstvi. Superministrstvo za gospodarstvo in klimatsko politiko, ki ga bodo vodili Zeleni in ministrstvo za gradnjo in bivanje, ki bo pripadlo SPD. Nemčija naj bi novo vlado in kanclerja Olafa Scholza dobila najkasneje 8. decembra.

Bodoči nemški kancler Olaf Scholz je v uvodu predstavitve koalicijske pogodbe izrazil zaskrbljenost zaradi kovidne krize. »Intenzivni oddelki so ponekod na mejah zmogljivosti. Razmere so resne,« je dejal in napovedal, da bo nova vlada vzpostavila stalen krizni štab pri kanclerju, strokovno skupino, ki bo dnevno ocenjevala razmere in poročala vladi, cepljenje bodo okrepili z mobilnimi enotami, uvedli bodo obvezno cepljenje za določene poklicne skupine, za najbolj obremenjene v zdravstvu pa bodo namenili milijardo evrov sredstev za izplačilo koronskih dodatkov.

»Semaforska koalicija stoji«, je poudaril bodoči nemški kancler Scholz in dejal, da bodo delali za dobro države in da nikakor ne gre za politiko najmanjšega skupnega imenovalca, ampak za politiko napredka. Izpostavil je zvišanje minimalne plače z dobrih 10 na 12 evrov na uro, kar bo zvišalo dohodke okoli 10 milijonom ljudem. Poudaril je partnerstvo s Francijo in ZDA ter napovedal, da bodo z začrtanimi investicijami ohranili znamko »narejeno v Nemčiji«. »Ta semaforska koalicija bo Nemčijo usmerjala enako kot semafor na cestah,« je dejal Scholz in dodal, da gre za koalicijsko pogodbo, ki predvideva največjo modernizacijo nemškega gospodarstva v minulih več desetletjih.

Od leve proti desni predsednik FDP Christian Lindner, bodoči nemški kancler iz SPD Olaf Scholz, Annalena Baerbock in Robert Habeck, sopredsedujoča Zelenim. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Volilna pravica s 16 leti

Koalicija se je med drugim dogovorila, da bodo delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije do leta 2030 zvišali na 80 in ne le na 65 odstotkov, premog pa naj bi odpravili že leta 2030 in ne šele leta 2038. Zaradi visokih cen energentov ne bodo dvignili dajatve na izpuste ogljikovega dioksida, okoljsko dajatev na energente pa bodo odpravili z letom 2023. Koalicija namerava letno z javnimi viri financirati tudi gradnjo 100.000 novih stanovanj, skupaj z zasebnimi investitorji pa naj bi letno zgradili 400.000 stanovanj. Za pospešek gradnje naj bi poskrbelo novo ministrstvo za gradnjo in bivanje. Resor bo vodila SPD. Koalicija namerava tudi podaljšati in zaostriti zakon, ki omejuje rast cen najemnin.

Med bolj kontroverznimi točkami koalicijskih pogajanj je poleg okoljskih politik bilo tudi vprašanje financ in kdo bo minister za finance. Trojček se je dogovoril, da bo ministrstvo za finance vodil Christian Lindner, predsednik liberalne FDP, medtem ko bo super ministrstvo pripadalo Zelenim. Zeleni bodo prevzeli tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Na tem mestu se omenja Annalena Baerbock, sopredsedujoča Zelenim, ki je danes poudarila, da si želijo aktivne evropske zunanje politike.

Nova koalicija bo reformirala še izplačevanje nadomestila za brezposelnost, za otroke in mlade pa bo uvedla posebno temeljno zavarovanje, s čimer želijo izboljšati socialni položaj otrok iz ekonomsko najšibkejših družin. Tu so še odprava prepovedi reklamiranja splava oziroma objavljanja informacij o splavu, zaradi česar zdravnikom grozijo visoke kazni, pa legalizacija osebne rabe marihuane, ki bi jo po novem prodajale licencirane prodajalne. Volilno pravico bi uvedli že s 16 leti, nemška vojska pa naj bi se vendarle opremila z oboroženimi droni, čemur je doslej SPD nasprotovala. Na nemških cestah pa naj bi do leta 2030 vozilo 15 milijonov električnih vozil.