Nemčija spet uvaja nadzor na kopenskih mejah, je to konec schengna?

Nemčija od danes začasno znova izvaja nadzor na vseh kopenskih mejah – ta je sicer že doslej veljal na meji z Avstrijo in še tremi državami, po nizu napadov in razgreti razpravi o priseljevanju pa ga je Berlin zdaj razširil na še preostalih pet sosednjih držav. Te z ukrepom niso zadovoljne, znova je slišati opozorila o koncu schengna.

Na nemških mejah bodo prihodnjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Podoben nadzor je Nemčija že oktobra lani uvedla na mejah s Poljsko, Češko in Švico, že od septembra 2015 pa ta velja na meji z Avstrijo.

Omejevanje nedovoljenih migracij

Notranja ministrica Nancy Faeser je kot razlog za širitev nadzora na vse sosednje države pred tednom dni navedla omejevanje nedovoljenih migracij in zaščito notranje varnosti pred aktualnimi grožnjami, ki jih predstavljata islamistični terorizem in čezmejni kriminal.

Znotraj območja schengna je sicer mogoče nadzor zaradi določenih groženj uvesti za obdobje šestih mesecev, z možnostjo podaljšanja, a ne za več kot skupno dve leti. V Bruslju so v odzivu ponovili stališče, da mora biti to nujen in sorazmeren ukrep.

Faeserjeva je v nedeljo predstavila nekaj podrobnosti o načrtovanih ukrepih. Izvajali bodo »ciljno usmerjen nadzor«, prilagojen glede na trenutne varnostne zahteve, notranje ministrstvo pa želi doseči, da bi nadzor čim manj prizadel ljudi v obmejnih regijah, dnevne migrante in gospodarstvo.

Več držav pri tem zanima, kakšna bo obravnava prosilcev za azil, zlasti tistih, o katerih bi se izkazalo, da so zanj že zaprosili v drugi državi. Te namerava Nemčija čim prej vrniti tja.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je zagotovil, da ne bodo sprejemali zavrnjenih prosilcev ali migrantov. Poljski premier Donald Tusk je menil, da gre za nesprejemljiv ukrep, odgovor na težave z migranti pa da ni uvajanje nadzora na mejah, temveč večja vključenost držav v varovanje zunanjih meja EU. Podobne skrbi deli Grčija.

Glede vprašanja obravnave prosilcev za azil nemškim strankam prejšnji teden ni uspelo najti skupnega jezika, saj je opozicija zahtevala celovito zavračanje prosilcev, koalicija pa je to zavrnila. V razpravi o spremembah migracijske in azilne politike, ki je znova prišla v ospredje po napadu v mestu Solingen, je Scholz obenem poudaril, da Nemčija potrebuje usposobljene priseljence.