Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek vnovič posvaril pred jedrsko katastrofo v Zaporožju, ki bi po njegovih besedah ogrozila celotno Evropo. Medtem so Združeni narodi zavrnili obtožbe Moskve, da ovirajo obisk strokovnjakov za jedrsko energijo v nuklearki, ki je bila v ponedeljek znova tarča obstreljevanja.
»Okupatorji pod krinko elektrarne obstreljujejo bližnja mesta in skupnosti,« je v svojem večernem nagovoru dejal Zelenski in dodal, da kakršen koli incident v jedrski elektrarni Zaporožje lahko vpliva na države EU, Turčijo, Gruzijo in tudi bolj oddaljene države. Po njegovi oceni je vse odvisno le od smeri in hitrosti vetra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Če bodo ruska dejanja povzročila katastrofo, bodo posledice lahko prizadele tudi tiste, ki so doslej molčali,« je posvaril ukrajinski predsednik, ki je v nedeljo Zahod pozval k sankcijam proti ruski jedrski industriji. »Vse ruske vojake je treba nemudoma umakniti iz elektrarne in sosednjih območij brez kakršnih koli pogojev,« je še dejal Zelenski.
Medtem so ZN zavrnili obtožbe Moskve, da ovirajo obisk jedrskih strokovnjakov v nuklearki, poroča nemška tiskovna agencija DPA. K temu je sicer minuli četrtek na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN pozval generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi.
Na srečanju nemškega kanclerja Olafa Scholza in premierjev nordijskih držav pa se je v ponedeljek v Oslu razkrila neenotnost glede morebitne prepovedi vstopa v EU za ruske turiste kot odgovora na rusko agresijo nad Ukrajino. Na čelu prizadevanj za uvedbo tega ukrep je Finska, Nemčija pa je zadržana, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
»Ruski državljani niso začeli vojne, a obenem se moramo zavedati, da podpirajo vojno,« je na srečanju Scholza s premierji nordijskih držav dejala predsednica finske vlade Sanna Marin.
»Mislim, da ni prav, da lahko ruski državljani kot turisti vstopajo v EU in območje schengna in si ogledujejo znamenitosti, medtem ko Rusija ubija ljudi v Ukrajini,« je menila in s tem ponovila poziv, ki ga je že pred dnevi podala skupaj z Estonijo. Finska, ki meji na Rusijo in se je po ruski invaziji na Ukrajino odločila pridružiti zvezi Nato, sicer že razmišlja, kako enostransko omejiti izdajanje turističnih vizumov za ruske državljane.
Razumevanje za stališče Finske je izrazila danska premierja Mette Frederiksen. »Razumljivo je, da se Evropejcem, najbrž še zlasti Ukrajincem, zdi nekoliko čudno, da je Rusija napadla evropsko državo, istočasno pa sprejemamo turiste iz države, ki je napadla drugo državo,« je dejala.
Scholz se je medtem izrekel proti prepovedi vstopa v EU za ruske državljane, pri čemer je izpostavil tiste, ki bežijo pred režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Odločitve, ki jih sprejemamo, jim ne bi smele otežiti iskanja svobode in odhoda iz države, da bi pobegnili pred diktatorjem v Rusiji,« je dejal. »To ni vojna ruskega naroda, to je Putinova vojna,« je zatrdil.
Finske oblasti bodo s 1. septembrom omejile število izdanih turističnih vizumov za ruske državljane na 10 odstotkov sedanjega števila, zaradi vse večjega nezadovoljstva z ruskim turizmom tekom vojne v Ukrajini, je danes sporočila vlada. To nameravajo storiti tako, da bodo skrajšali čas za oddajo vlog za turistične vizume.
»Turističnih vizumov ne bomo popolnoma ukinili, vendar se bo njihovo število znatno zmanjšalo,« je na novinarski konferenci v Helsinkih dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto in pojasnil, da bodo to dosegli tako, da bodo skrajšali delovni čas urada za oddajo vlog za turistične vizume, saj popolna prepoved izdaje na podlagi državljanstva ni mogoča.
V Donecku na vzhodu Ukrajine se je v ponedeljek na sodišču, s katerim upravljajo proruski separatisti, začelo sojenje petim evropskim državljanom, ki so se borili na strani Ukrajine. Med njimi je tudi Hrvat Vjekoslav Prebeg, ki mu tako kot še dvema obtožencema grozi smrtna kazen ali dosmrtni zapor. Sojenje se bo nadaljevalo oktobra.
Poleg Prebega sojenje poteka še proti Švedu Matthiasu Gustavssonu ter Britancem Dylanu Haelyju, Andrewu Hillu in Johnu Hardingu. Obtožnica tožilstva proruske samooklicane Ljudske republike Doneck jih med drugim bremeni kaznivih dejanj urjenja za teroristične dejavnosti in sodelovanja v oboroženem spopadu v vlogi plačanca.
Prebeg se je izrekel za nedolžnega. Izjavil je, da so bile njegove dolžnosti na bojišču omejene na spremljanje položajev nasprotnika in ni sodeloval v oboroženih spopadih proti ruskim silam. Zadnji naboj naj bi izstrelil pred začetkom vojne v Ukrajini, pišejo ruski mediji, ki so lahko spremljali sojenje.
Prva ladja z žitom, ki so jo v okviru dogovora za blažitev svetovne prehranske krize najeli ZN, je danes izplula iz ukrajinskega pristanišča Pivdeni in se odpravila proti Afriki, so sporočili z ukrajinskega ministrstva za infrastrukturo. Ladja MV Brave Commander bo 23.000 ton pšenice odložila v Džibutiju, od koder bodo žito nato poslali v Etiopijo.
Plovilo MV Brave Commander je izplulo iz črnomorskega pristanišča Pivdeni in bo odplulo v Džibuti za dostavo v Etiopijo, je prek Telegrama sporočilo ministrstvo. Kijev se sicer nadeja, da bo kmalu sledilo več novih pošiljk žita za Afriko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To bo namreč prva pošiljka žita za Afriko, odkar sta Kijev in Moskva po posredovanju Turčije in Združenih narodov 22. julija podpisala sporazum o izvozu iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Od 1. avgusta je iz Ukrajine po navedbah Kijeva skupno izplulo 16 ladij.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se