Nekdanje kolonije pritiskajo na London: »Čas je za razpravo o reparacijah«

Čeprav je zasedanje voditeljev vlad članic skupnosti Commonwealth, ki ta teden poteka na Samoi, otoški državi sredi Tihega oceana, uradno posvečeno spoprijemanju z globalnimi gospodarskimi, okoljskimi in varnostnimi izzivi, ga nameravajo nekatere nekdanje kolonije izkoristiti tudi za poziv k začetku razprave o reparacijah za zločine, zagrešene v času britanskega imperija. O njeni nujnosti bodo morale najprej prepričati britanske oblasti, ki so vnaprej zavrnile možnost uradnega opravičila oziroma plačevanja reparacij za trgovino s sužnji.

Britanski premier Keir Starmer je še pred prihodom v glavno mesto Apia nakazal, da bi se rad na vrhu, ki ga tradicionalno organizirajo na dve leti, posvetil predvsem »vprašanjem prihodnosti«, vključno z nevarnostjo, ki jo za številne države Commonwealtha predstavljajo podnebne spremembe. »Želim se osredotočiti [na prihodnost], ne pa na to, kar bo na koncu zelo dolga, neskončna razprava o reparacijah za preteklost,« je poudaril ministrski predsednik, ki se srečanja na Samoi udeležuje skupaj z britanskim kraljem Karlom III., poglavarjem združenja 56 držav.

In vendar se Starmer tej občutljivi temi, kot kaže, ne bo mogel izogniti. Kljub britanskim zadržkom med voditelji vlad, ki so opravili dolgo pot do Samoe, očitno obstaja naklonjenost spodbujanju »inkluzivne« razprave o zločinih kolonialnih oblasti, h kateri želijo pozvati tudi v sklepni skupni izjavi tokratnega vrha. Kako bo vprašanje reparacij obravnavano v izjavi, bo odvisno od pogajanj med delegacijami. Pred vrhom so se nekatere države po poročanju britanskih medijev zavzemale tudi za objavo posebne deklaracije na temo reparacij, o kateri bi nato glasovali voditelji in ki bi lahko v najslabšem primeru pripeljala do večjega razkola v združenju.

Reparacije niso le finančna izplačila

Čeprav spoprijemanje z zločini iz časa kolonializma ni uradno na agendi voditeljev Commonwealtha, z vsakim njihovim srečanjem samo še pridobiva na veljavi. Pred dvema letoma ga je še kot valežanski princ v ospredje potisnil kralj Karel III., ko je pred udeleženci vrha v Kigaliju priznal, da »korenine našega sodobnega združenja segajo globoko v najbolj boleče obdobje naše zgodovine«. »Medtem ko še naprej poglabljam svoje razumevanje trajnega vpliva suženjstva, ne morem opisati globine moje osebne žalosti zaradi trpljenja toliko ljudi,« je vztrajal bodoči monarh.

Odškodnine za zločine, ki so jih britanski kolonialisti zagrešili v času trgovine s sužnji, bi lahko po ocenah strokovnjakov samo v 14 karibskih državah presegle 18.000 milijard funtov. Privrženci reparacij sicer vztrajajo, da te ne pomenijo le neposrednih finančnih izplačil oškodovanim državam, temveč tudi druge vrste ukrepov, vključno z uradnim opravičilom nekdanje kolonialne sile, odpuščanjem dolgov in podporo izobraževalnim programom.

Čakanje na zasuk v stališču Londona

»Potrebujemo razpravo o zgodovini [kolonializma], o slabih učinkih tega, kar se je zgodilo po odpravi suženjstva, ter posledicah, ki jih še danes čutijo naše družbe,« je vztrajal zunanji minister Bahamov Frederick Mitchell, ene od članic Commonwealtha, ki je pred začetkom tokratnega vrha zavzela jasno stališče do vprašanja reparacij. »Britanska vlada še ni povsem pripravljena [na ta pogovor],« je za BBC dodal Mitchell, a hkrati izrazil prepričanje, da je zasuk v stališču nekdanje kolonialne sile le vprašanje časa.

O tem so pričale tudi izjave neimenovanih britanskih uradnih virov, ki so za Guardian potrdili, da bi laburistična vlada najverjetneje bila pripravljena podpreti nekatere oblike odpravljanja preteklih krivic, vključno z prestrukturiranjem mednarodnih finančnih institucij in odpuščanjem dolgov državam v razvoju. Slednji ukrep zagovarja tudi skupnost karibskih držav Caricom, ki pa kot predpogoj za začetek procesa »okrevanja« zahteva »iskreno uradno opravičilo evropskih vlad«.