Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Ne seznamu tarč letala, vino, sir in zamrznjene ribe

Spor o nedovoljeni državni pomoči letalskima velikanoma Boeingu in Airbusu prerašča v trgovinsko zaostrovanje med EU in ZDA.
Težave Boeinga ne koristijo Airbusu, saj je njegova prozvodnja popolnoma zasedena. Državna pomoč obema je povzročila zaostrovanje med obalama Atlantika. FOTO: Reuters
Težave Boeinga ne koristijo Airbusu, saj je njegova prozvodnja popolnoma zasedena. Državna pomoč obema je povzročila zaostrovanje med obalama Atlantika. FOTO: Reuters
9. 4. 2019 | 21:35
4:11
New York – Nekaj dni zatem, ko je ameriški predsednik napovedal sporazum s Pekingom in umiritev trgovinske vojne, je iz Washingtona prišla napoved nove, tokrat z Evropsko unijo. Zaradi spora o državni pomoči evropskemu letalskemu proizvajalcu Airbus namerava vlada Donalda Trumpa uvesti carine na stotine izdelkov, od letal do vina, sira in zamrznjenih rib, v skupni vrednosti 11,2 milijarde dolarjev.

Vsota ni izbrana naključno, toliko naj bi znašala škoda, ki jo je menda nedovoljena evropska pomoč Airbusu za modela A380 in A350 povzročila ameriškemu letalskemu proizvajalcu Boeing. Spor se je začel pred poldrugim desetletjem, ko se je Bruselj pritožil pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), da naj bi Boeing med letoma 1989 in 2006 dobil za 19 milijard dolarjev pomoči od Washingtona in zveznih držav. Ameriška vlada je odgovorila s podobnimi očitki o državni pomoči Airbusu. WTO je v obeh primerih razsodila, da obtožbe delno držijo, maja lani pa potrdila, da je Airbus dobival nedovoljeno pomoč, kar je samo potrdilo zapletenost vprašanja.

Donald Trump že nekaj časa vsake toliko na glas razmišlja o uvedbi 25-odstotnih uvoznih dajatev za evropske avtomobile. FOTO: Carlos Barria/Reuters
Donald Trump že nekaj časa vsake toliko na glas razmišlja o uvedbi 25-odstotnih uvoznih dajatev za evropske avtomobile. FOTO: Carlos Barria/Reuters


Ameriška stran se je odločila za uvedbo carin, s katerimi naj bi sicer počakala, da jih bo WTO poleti odobrila. Iz Bruslja je takoj prišel odgovor, da bodo tudi sami kmalu sprejeli podobne ukrepe. Zaostrovanje med obalama Atlantika se je zgodilo v trenutku, ko je Mednarodni denarni sklad znižal napovedi prihodnje gospodarske rasti, predvsem zaradi šibkejših trgovinskih tokov. Med najbolj prizadetimi je prav evrsko območje, Evropsko unijo čakajo še posledice britanske ločitve. Ameriške grožnje so prišle v občutljivem trenutku, niso pa nove. Donald Trump že nekaj časa vsake toliko na glas razmišlja o uvedbi 25-odstotnih uvoznih dajatev za evropske avtomobile, carine že veljajo za evropsko jeklo in aluminij. EU je v zameno ocarinila uvoz nekaterih ameriških izdelkov, kot so motocikli, džins in viski.


Drsenje v spiralo


Napovedane carine obsegajo le okoli tri odstotke trgovinske menjave EU z ZDA, a bi lahko iztirile prizadevanja za odpravo trgovinskih ovir med gospodarskima območjema. FOTO: DELO
Napovedane carine obsegajo le okoli tri odstotke trgovinske menjave EU z ZDA, a bi lahko iztirile prizadevanja za odpravo trgovinskih ovir med gospodarskima območjema. FOTO: DELO
Po ocenah londonskega finančnega strokovnjaka Johna Woolfitta lahko pričakujemo še več carinskega klofutanja. Trump je prek twitterja sporočil, da »EU že leta izrablja ZDA na trgovinskem področju. To se bo kmalu nehalo!« Ameriški trgovinski pogajalec Robert Lighthizer je sicer zatrdil, da je »končni cilj doseči dogovor z EU o prenehanju subvencij za velika civilna letala, ki niso v skladu z določili WTO«. Po njegovih besedah bodo nove carine odpravljene, ko bo EU »prenehala škodljive prakse«. K sporazumu med dvema največjima gospodarskima območjema je pozvala tudi Nemčija, gospodarski motor EU. Organizacija VDMA, ki predstavlja največje nemške izvoznike, je opozorila, da bi uvedba carin povzročila drsenje v medsebojno izolacijo, in pozvala k začetku pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA.

Ameriške grožnje so se pojavile ob naraščajočih težavah Boeinga zaradi strmoglavljenja dveh letal 737 max 8, kar naj bi po dosedanjih ugotovitvah povzročila pomanjkljiva programska oprema novih modelov. Celotna flota modelov max 8 je že nekaj časa prizemljena, podjetje se spoprijema s prvimi tožbami svojcev. Letalski velikan tudi zaradi vojaškega programa velja za »prevelikega za propad«.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine