»Ne moremo več gledati stran«

»Ne prosimo vas, da kupujte naše čevlje. Prosimo vas, da stopite v čevlje nekoga drugega,« je družba Reebok izrazila podporo gibanju Black Lives Matter. Nike, ki se rad poigrava s svojim sloganom Just Do It, ga je tokrat spremenil v For once, Don't Do It (Vsaj enkrat tega ne storite) in pozval svojih 2,8 milijona sledilcev, naj se ne pretvarjajo, da v Ameriki ni problema, in naj ne obračajo hrbta rasizmu.

Netflix je tvitnil: »Če ostanemo tiho, smo sostorilci. Življenja temnopoltih ljudi so pomembna. Naša dolžnost je, da govorimo v imenu temnopoltih pripadnikov družbe, sodelavcih in ustvarjalcih.« Člani skupine Warner Media, kot so HBO, HBO Max, TBS, TNT, so svoj naziv na twitterju opremili s ključnikom BlackLivesMatter, prav tako Twitter sam.

Za temnopolte kolege so čivkale velike družbe Warner Bros, Adidas, Citigroup, Amazon Studios, Youtube, Google, TikTok, Disneyjev Hulu, Starz … Zdi se, kakor da so družbeni protesti, ki so se po nasilni smrti Georgea Floyda z vso silovitostjo razširili po ZDA, dosegli nepričakovani del: korporativno Ameriko, je ugotavljala novinarka Tiffany Hsu v New York Timesu.

Nike, ki se rad poigrava s svojim sloganom Just Do It, ga je tokrat spremenil v For once, Don't Do It (Vsaj enkrat tega ne storite).

V ozadju kajpada ni le moralna drža, marveč precej preračunljiv v vrednote in identiteto usmerjeni marketing, kot je poplavo izrazov podpore korporacij gibanju za omenjeni časnik komentiral profesor marketinga z Whartonove univerze v Pensilvaniji Americus Reed. Ko velika podjetja povežejo korporativne vrednote z vrednotami potrošnikov, upajo, da bodo z njimi spletle osebno povezanost in poglobile lojalnost, je dejal. »Da povedo svoje mnenje, je pametna poteza. Po eni strani to počnejo, ker je moralno, hkrati pa tudi zato, ker poznajo dolgoročne ekonomske posledice te igre.«
 

S čustvi do potrošnikov

Aljoša Bagola, najprepoznavnejši oglaševalski kreativec pri nas, ki pa se po dveh desetletjih dela na Pristopu podaja na samostojno pot, poudarja to dvojnost. »Živimo v sistemu, v katerem morajo podjetja ustvarjati dobiček, da lahko preživijo. Tudi zato, ker je trg tako zasičen, morajo biti sodobne blagovne znamke relevantne in izražati vrednote, ki so blizu potrošnikom. Zato velikokrat posežejo po čustvih in sentimentih ali aktualnih fenomenih, ki razdaljo med blagovno znamko ter potrošnikom in njegovo denarnico zelo zmanjšajo.«

​Toda to še ne pomeni, da v ozadju ni iskrenega prizadevanja, dodaja Bagola. »Ne smemo pozabiti, da podjetja vendarle zaposlujejo ljudi, ki so, ko gredo iz službe, običajni potrošniki in državljani. Vemo, kaj se je zgodilo prejšnji teden na Facebooku, ko se vodstvo ni odzvalo na Trumpov klic k orožju. Več njihovih zaposlenih je zapustilo delovno mesto in odšlo na ulice. Podobno so tudi druga podjetja delavcem dopustila, da gredo mirno protestirat.«

Ni dovolj, da si podjetja sama pripenjajo odlikovanja in zgolj zavzemajo moralno držo, ampak morajo tudi aktivno prispevati k spremembam, je poudaril Bagola. Za primer je navedel propadlo Pepsijevo kampanjo izpred treh let, v kateri je nastopila vplivnica Kendall Jenner. Pepsi je za samopromocijo izkoristil ulične proteste in dobil toliko zgroženih odzivov, da so kampanjo na koncu umaknili. »Takšne poteze lahko povzročijo velik odklon od želenega rezultata, to pa je zgraditi čustveno vez s potrošniki.«


 

»Premalo in prepozno«

Da niti v Ameriki ni mogoče z nekaj visokoletečimi besedami, zapisanimi na družbenih omrežjih, kupiti naklonjenosti ljudi, se izkazuje tudi v gibanju Black Lives Matter. Družbo Nike so takoj spomnili, da v najožji vodstveni ekipi nima niti enega temnopoltega člana, med več kot 350 direktorji je le deset odstotkov temnopoltih – pa čeprav zaslužijo milijone s prodajo temnopoltim športnikom in potrošnikom.

Oster odgovor je dobil tudi Twitter, ki je v zadnjem času pridobil veliko podpore z opozorili ob nepremišljenih čivkih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Aktivistična skupina Sleeping Giants je podjetju oponesla, da je predolgo dopuščalo objave sovražnih videov rasistov in belih supremacistov. Njihovi zdajšnji pozivi k odpravi sistemskega rasizma so preprosto »premalo in prepozni«.

Aljoša Bagola v takšnih razmerah razume gnev ljudi: »To, čemur smo priča, je prikaz korporativizacije družbe, v kateri je zelo težko biti skrajno kritičen do ljudi, ki plenijo luksuzne trgovine. Navsezadnje so bili vse življenje izpostavljeni luksuznim dobrinam in ideji, da si lahko uspešen samo, če si skrajno bogat in slaven.«
 

Tudi slavni in bogati

Kot v posmeh se je mnogim zdela izjava vplivnega modnega oblikovalca Virgila Abloha iz modne hiše Louis Vuitton, ki se je najprej oglasil zaradi plenjenja dveh trgovin z luksuznimi izdelki, medtem ko so ljudje protestirali zaradi umora Georgea Floyda. Za nameček je objavil fotografijo svoje donacije, 50 dolarjev skladu za plačilo varščine (F)empower Community Bond Fund, a je plaz kritik, ki se je usul nanj, naposled le spodbudil donacijo, primernejšo Ablohovemu statusu.



Skladom za plačilo varščine in druge namene, povezane z gibanjem, je doniral 20.500 dolarjev, ob tem pa se je še posredno očitno opravičil z objavo na instagramu: »Naj začnem z nekaj poglavitnimi dejstvi. Sem črnec. Temen črnec. Res temen, temen. Na vsakodnevnih običajnih poteh do trgovine z živili v Chicagu se bojim, da bom umrl.«



Kritičen zaradi tišine v svojih krogih pa je bil predvsem šestkratni svetovni prvak v formuli ena in najbogatejši športnik vseh časov v Veliki Britaniji Lewis Hamilton. »Vidim vas, tudi nekatere največje zvezde, ki molčite sredi nepravičnosti. Niti enega znaka kogarkoli iz mojega športa, v katerem seveda prevladujejo belci. Edini črnec sem, ki stojim tu sam. /.../ Pomislil bi, da boste spredvideli, zakaj se to dogaja, in kaj rekli o tem, toda očitno nam ne morete stati ob strani. Vedite, da vem, kdo ste, in vas vidim.«

Pozneje je še dodal, da ne podpira tistih, ki plenijo in zažigajo stavbe, temveč tiste, ki mirno protestirajo. »Miru pa ne bo, dokler tako imenovani voditelji ne bodo kaj spremenili.« Kritika je rodila odziv kluba Mercedes-AMG, za katerega tekmuje. »S tabo smo, Lewis. Strpnost je temelj našega tima, drugačnost v vseh oblikah pa nas bogati.« Prav tako so se proti rasizmu in tudi tišini ter za večjo enakopravnost in pravičnost so se oglasili Hamiltonovi tekmeci oziroma sotekmovalci, med drugim Charles Leclerc, George Russell, Daniel Ricciardo in Lando Norris.
 

Kot privilegiranci niso storili dovolj proti rasizmu

Temnopolta pevka Beyoncé, ki ima več kot 147 milijonov sledilcev, je po poklonu Floydu posnela videosporočilo, s katerim na instagramu poziva: »Nič več nesmiselnih umorov človeških bitij, pripadniki različnih ras pa naj bodo najmanj ljudje. Potrebujemo pravico za Georgea Floyda. Vsi smo bili priča njegovemu umoru sredi belega dne. Zlomljeni smo in jezni. Ne moremo ublažiti te bolečine. In ne govorim samo temnopoltim; tudi če ste beli, črni, rjavi ali karkoli vmes, sem prepričana, da vas preveva brezup ob rasizmu, ki se trenutno dogaja v Ameriki. Nič več nesmiselnih ubojev človeških bitij … Ne moremo več gledati stran.« Objavila je tudi povezave na spletne strani, povezane z aktualno problematiko, s peticijami proti rasizmu in zahtevami po pravičnosti.

Pevka in igralka Lady Gaga je v zadnjih dneh v precej dolgem zapisu na twitterju med drugim razglabljala tako o Trumpovem predsedovanju kot o sistematičnem rasizmu v ZDA. »Moramo pokazati svojo ljubezen do črnske skupnosti. Temu se zavezujem kot privilegirana belopolta ženska. Kot privilegiranci nismo storili dovolj proti rasizmu in se zavzeli za tiste, ki so bili zaradi tega ubiti.«

Tudi kraljica Elizabeta II., princ Harry in Meghan Markle so posredno, prek twitter profila kraljičine dobrodelne organizacije Commonwealth Trust, izrazili podporo gibanju #BlackLivesMatter in opozorili na rasistične krivice z objavo besed Martina Luthra Kinga: Krivica, ki se zgodi nekje, je grožnja pravici kjerkoli. »Mladi so ključni v boju proti krivicam in rasizmu po svetu. Kot globalna skupnost mladih voditeljev stojimo skupaj pri prizadevanju za pravičnost in boljšo prihodnost.«



Nekdanja ameriška prva dama Michele Obama je na instagramu zapisala, da je tudi sama prizadeta zaradi zadnjih tragedij. »Zdaj so George, Breonna in Ahmaud. Pred njimi so bili Eric, Sandra in Michael. To se ponavlja in ponavlja. Naloga vseh, črncev, belcev, vsakega od nas je, da pošteno opravimo to neprijetno delo in izkoreninimo rasizem. Začne se s samoizpraševanjem in poslušanjem tistih, katerih življenje je drugačno od našega. Konča se s pravičnostjo, sočutjem in empatijo, ki se kažejo v našem življenju in na naših ulicah. Molim, da bi vsi imeli moč za to potovanje, kot tudi molim za duše in družine tistih, ki smo jih izgubili.«
 

Črnina na družbenih omrežjih

Črni torek so predstavniki ameriške glasbene industrije poimenovali dan pred včerajšnjim in pozvali glasbenike in založbe po svetu, da v odziv na nasilje nad temnopoltim prebivalstvom za 24 ur prekinejo delo. Akciji sta zasnovali temnopolti vodji marketinga pri založbi Atlantic Records Jamila Thomas in Brianna Agyemang, pobudi so se pridružili mnogi ameriški in britanski RTV-programi ter za osem minut in 46 sekund prekinili oddajanje, tako dolgo, kot je policist med aretacijo tiščal koleno na vrat Georgeu Floydu.

Nekateri so hkrati predvajali zvok dihanja in na zaslonu izpisali besede, ki jih je med tem izgovarjal: »Ne morem dihati!« Na družbenih omrežjih so se ves dan vrstile objave s črnimi slikami in ključniki TheShowMustBePaused (Predstavo je treba prekiniti), BlackLivesMatter ali skrajšano BLM – do te mere, da uporabniki na zaslonih niso videli več ničesar drugega razen črnine. Zato so aktivisti začeli opozarjati, da naj ne uporabljajo več ključnikov BlackLivesMatter ali BLM, saj s tem ovirajo obveščanje o protestih, akcijah, donacijah in dokumentih o policijskem nasilju.