Nato med starimi težavami in novimi izzivi

Bruselj – Obrambnim ministrom severnoatlantskega zavezništva v času pandemije ne preostane nič drugega, kot da redna zasedanja opravijo na videokonferencah, čeprav so na dnevnem redu velike strateške teme, kot je jedrsko odvračanje Rusije.

V Natu še niso zaceljene rane po težkih razpravah in ostrih kritikah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede premajhnih vojaških izdatkov evropskih zaveznic. Tudi letos so registrirani le počasni premiki proti izpolnjevanju cilja z vrha v Walesu pred šestimi leti, letnim obrambnim izdatkom v višini 2 odstotkov BDP do leta 2024. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po prvem dnevu zasedanja videl položaj bolj rožnato, češ, izdatki evropskih zaveznic in Kanade so se letos zvišali šestič zapored, za 4,3 odstotka.
 

Le 10 članic nad 2 odstotka

»Pričakujemo nadaljevanje tega gibanja,« je ocenil. V zavezništvu so poudarili tri argumente za nujnost nadaljnjega višanja izdatkov. Prvi je, da se varnostne grožnje večajo. Skladno z drugim se naložbe v obrambo izplačajo, saj so se oborožene sile, denimo, izkazale pri zagotavljanju pomoči med pandemijo. Tretji argument je, da je nadaljevanje naložb za Nato pogoj za verodostojno odvračalno-obrambno držo in nadaljevanje mednarodnih operacij. Dvoodstotni cilj dosegajo tri baltske države, Francija, Grčija, Norveška, Poljska, Romunija, ZDA in Združeno kraljestvo.

Slovenija kot črna ovca

Slovenija je že dolgo med črnimi ovcami Natove družine, saj je po naložbah v obrambo že dolgo na repu lestvice. Za njo so po zadnjih podatkih le še Španija, Belgija in Luksemburg. Tako Belgija kot Španija sta v drugačnem položaju, saj imata moderne oborožene sile in v okviru zavezništva intenzivno delujeta. Na drugi strani Slovenija že vrsto let ne izpolnjuje zavez o zmogljivostih, sprejetih v okviru Natovega načrtovanja. Po ključnem merilu, deležu za opremo (orožje) znotraj obrambnega proračuna, je z 8,7 odstotka na zadnjem mestu. Tudi v prejšnjih letih je bil položaj bolj ali manj enak. Če bi uresničila napovedi o 780 milijonih evrov naložb v Slovensko vojsko, težav z uresničevanjem tega cilja v nekaj letih menda ne bi bilo več.

Trenja med članicami

V zavezništvu imajo pred očmi ruske raketne izzive. Ti se večajo tako po obsegu kot kompleksnosti, zlasti z razvojem hipersoničnih raket. Trenja se pojavljajo med članicami zavezništva, predvsem s težavami Francije in Grčije s Turčijo. Atene so v EU pozivale k embargu na prodajo orožja Turčiji. Nato vidi svojo vlogo v zmanjševanju napetosti, da bi se izognili incidentom. Tako so vzpostavili posebno vročo linijo med Atenami in Ankaro. Po Stoltenbergovih besedah se v Natu strinjajo, da bi napetosti morale biti odpravljene na podlagi mednarodnega prava in zavezniške solidarnosti.

Vesoljski center Nata

Obrambni ministri so se strinjali o vzpostavitvi Natovega vesoljskega centra, ki bo v zračnem poveljstvu v Ramsteinu v Nemčiji. »Naš cilj ni militarizacija vesolja, temveč povečanje Natovega zavedanja o izzivih v njem in naši sposobnosti ukvarjanja z njim,« je ocenil Stoltenberg. V njegovih očeh je vesolje čedalje bolj napolnjeno in prizorišče tekmovanja. »Nekatere države, vključno z Rusijo in Kitajsko, razvijajo sisteme za oslepitev, onemogočanje ali sestrelitev satelitov,« je poudaril. Vesolje ima za zavezništvo ključno vlogo za navigacijo, komuniciranje in zaznavo raket.

Posebna tema za Nato je vprašanje kritične infrastrukture: letališč, pristanišča, dobave goriva, hrane in medicinske opreme, podmorskih kablov, telekomunikacije, vključno s 5G. Stoltenberg je opozoril na agresivna kitajska vlaganja v letališča in pristanišča; morali pa da bi nadaljevati krepitev odpornosti.