Naprodaj najlepša stolpnica v New Yorku

New York – Klasično newyorško­ obzorje je vzhodni pogled čez reko, ki ni reka, ampak morje, na betonsko zobovje Manhattna. Čeprav se neba dotikajo številni novi stolpi, simbol mesta ostajata dva skoraj hkratna gradbena izbruha burnih dvajsetih. Nebotičnika Empire State in Chrysler sta bila od prvega dne ujeta v tekmo, najprej za višino, zdaj za prestiž in ljubezen Newyorčanov.

Veliko jabolko je v dvajsetih kipelo, bogati industrialci so se dajali, kdo bo segel višje v nebo in dokazal svoj prestiž. Na jugu Manhattna je bančnik George Ohrstrom z nebotičnikom 40 Wall Street ciljal na naslov najvišje stavbe na svetu. Avtomobilski mogotec Walter Chrysler ni hotel zaostajati in je v Midtownu arhitektu Williamu Van Alenu naročil načrte za še višjega. Dajala se nista samo mogotca, Orhstromov arhitekt je bil Craig Severance, nekdanji partner in prijatelj Van Alena. Ko je izvedel, da ga ta poskuša preseči, je dodal nova nadstropja, ko je prišel do skrajne zmogljivosti temeljev, je stavba segala 260 metrov visoko in bila nekaj mesecev najvišja na svetu. Podobno je Van Alen višal svoj prvotni veliko bolj čokati stolp, sedanja elegantna in raztegnjena kupola je postranska »škoda« tekme za prestiž.

Da ne bi še bolj razpihali »nebeške dirke«, kot so časniki poimenovali »cufanje« za naslov, so jeklen koničast vrh na skrivaj sestavljali kar znotraj stavbe v 65. nadstropju. 23. oktobra 1929 so ga v poldrugi uri dvignili na njen vrh, kot bi se metulj izlegel iz betonskega zapredka, in dosegli višino 319 metrov. Chrysler, ki je ob naročilu dejal, da si želi spomenik samemu sebi, je slavil. Naslednji dan so strmoglavili borzni trg in naznanili, da se je čas zlatega obilja prevesil v lačno zategovanje pasu.

Patina drugačnih časov

Chryslerjevo veselje je trajalo le 11 mesecev, saj je maja 1931 Empire State s 380 metri prevzel ne samo naslova, temveč tudi ves blišč najbolj znane stavbe v New Yorku. Nastopila je v več kot 250 filmih in televizijskih oddajah, Inštitut ameriških arhitektov jo je postavil na vrh najbolj priljubljenih arhitekturnih dosežkov. Chryslerjeva stavba je šele na devetem. A velja za enega izmed naji­zrazitejših arhitekturnih primerov art decoja, zaradi skoraj dramatične jeklene krone ima veliko oboževalcev. Arhitekt Le Corbusier je nebotičnik poimenoval »vroči džez v kamnu in jeklu«, z leti pa je postal prva podoba newyorške arhitekturne ustvarjalnosti. V anketi iz leta 2005 ga je postavilo na prvo mesto 100 arhitektov, gradbenih zgodovinarjev, kritikov ter gradbincev.

Ob vsem slavljenju se znotraj štirih sten soočajo z enakimi težavami kot vse poslovne stavbe, zgrajene med letoma 1920 in 1970. Prostori nimajo dovolj naravne svetlobe in ne ustrezajo sodobnim zahtevam po odprtih delovnih prostorih. »V njem imaš občutek, da si v pisarni iz prejšnjega stoletja. Kot star, izžet nebotičnik. Že ko vstopiš vanj, je temačno. Nato stopiš v dvigalo in prideš v staromodne pisarne,« je Parag Shah, ki dela v 59. nadstropju, za New York Magazine nič kaj ljubeče opisal častitljivo stavbo. Njeno zidovje je prepojeno z drugačno delovno kulturo, običaji iz časov, ko so možakarji v pisarnah brezskrbno prižigali cigare, srkali viski in trepljali tajnice po ­zadnjici.

Smeti v kleti

Stroški vzdrževanja skoraj 90 let stare stavbe so zelo visoki. »Ko se karkoli pokvari, traja zelo dolgo, da to popravijo, saj je na planetu en sam človek, ki ima orodje, da popravi nekaj iz dvajsetih in štiridesetih let,« je Adelaide Polsinelli iz nepremičninskega podjetja ponazorila težave lastnikov. Od leta 2008 je to Naložbeni svet Abu Dabija, ki je za 90-odstotni delež plačal kar 800 milijonov dolarjev, in to tik pred kolapsom ameriškega nepremičninskega trga. Razmere so se od težavnih sedemdesetih let, ko je bilo zasedenih komaj 17 odstotkov stavbe, njeni lastniki pa so bili tako na psu, da mesece niso imeli denarja za odvoz smeti in so jih kopičili v kleti, močno popravile.



Vendar na zahodni strani mesta rastejo veliko bolj moderni pisarniški prostori. Zato je precej dvomov, ali bo prodajalcema (poleg sklada iz Združenih arabskih emiratov ima manjši delež newyorško ­nepremičninsko podjetje Tishman Speyer) uspelo doseči ceno, ki bo pokrila stroške Arabcev. Še posebej, ker je nepremičninski trg v mestu dosegel vrh leta 2016, po umiku kitajskih vlagateljev pa nekoliko uplahnil.

Novega lastnika poleg tega čakajo obsežna vlaganja, podjetje Empire State Realty Trust, ki ima v lasti nebotičniškega tekmeca, je leta 2006 v njegovo posodobitev vložilo kar 550 milijonov dolarjev. Poleg tega je zemljišče pod Chryslerjem v lasti univerze Cooper Union, ki je najemnino s 7,75 milijona lani povečalo na 32,5 milijona, do leta 2028 bo narasla na 41 milijonov dolarjev.



Prestižna lokacija in slovita arhitektura ostajata vaba, ki lahko premami dovolj premožne. Nekatera tehnološka podjetja načrtno iščejo stavbe s patino časa. Google je lani plačal 2,4 milijarde dolarjev za nekdanje skladišče, ki je preraslo v Tržnico Chelsea. »Morda se bo našel kakšen milijarder, ki bo hotel dokazati svoj pomen z lastništvom stavbe Chrysler,« je ugibala Adelaide Polsinelli.