Napad je najboljša obramba​

Razsodba britanskega vrhovnega sodišča, da je bila odločitev vlade Borisa Johnsona o začasni razpustitvi parlamenta nezakonita, je dala veter v jadra opoziciji in nasprotnikom brexita, a tudi utrdila odločnost vlade, da na vsak način uresniči svoje načrte, povezane z napovedanim izstopom države iz EU.

Johnson je danes v nagovoru parlamentu, ki se je ponovno sestal po dveh tednih suspenza, pozval opozicijo, naj vloži zahtevo po glasovanju o nezaupnici vlade, ki bi lahko vodila v predčasne parlamentarne volitve. Če opozicija ne zaupa delovanju vlade, naj se o tem glasuje, je dejal.

Po prelomni razsodbi, ki bo bolj kot na brexit najverjetneje vplivala na britanski ustavni red, saj precej korenito posega v dosedanje ravnovesje med izvršno, zakonodajno in sodno vejo oblasti, se na Otoku ni spremenilo nič, razen tega, da se je razprava o tem, kdaj, kako in ali sploh naj bo brexit izveden, še dodatno radikalizirala.

Opozicija, z vodjem laburistov Jeremyjem Corbynom na čelu, se je odločila, da proti premieru ne bo sprožila glasovanja o nezaupnici, vsaj ne, dokler ne bo popolnoma jasno, da državi ne grozi več ​izstop brez dogovora.



Nevarnost kaotične ločitve je le eden od razlogov za oklevanje opozicije; drugi ključni razlog je politični. Njen cilj je prisiliti Johnsona, da EU zaprosi za nov odlog brexita, kot to od njega zahteva zakonodaja, ki jo je mimo vlade sprejel parlament, in s tem tudi prelomi svojo ključno obljubo volivcem – da bo država v vsakem primeru izstopila iz EU do 31. oktobra.
 

Ta parlament je »mrtev«

Vlada, obremenjena z nejasnimi političnimi posledicami poraza in pozivi k Johnsonovemu odstopu, je ugotovila, da je v danih okoliščinah napad najboljša obramba, in zaostrila retoriko, razplet sodne sage pa poskušala prikazati kot poskus spodkopavanja referendumskega izida, ki ga izvajajo nasprotniki brexita, premočno zastopani v parlamentu.



»Ta parlament je sramota« in je »mrtev«, njegovi trenutni predstavniki pa »nimajo nikakršne moralne pravice, da sedijo na teh klopeh«. S temi besedami je državni pravobranilec Geoffrey Cox dan po razsodbi v nagovoru poslancem pripravil teren za večerni nastop Borisa Johnsona in vztrajal, da je njihovo kolektivno nasprotovanje takojšnjemu razpisu predčasnih volitev, ki bi utegnile razrešiti bizaren položaj, v katerem zakonodajni organ tako predlaga kot sprejema zakonodajo, »nemoralno, neparlamentarno in nedemokratično«. Potrdil je, da bo vlada v kratkem znova – že tretjič v zadnjem mesecu – predlagala razpis predčasnih volitev.

Opozicija je tega na prvem in drugem glasovanju zavrnila – zaradi strahu pred brexitom brez dogovora in vodstvom Johnsonovih konservativcev v javnomnenjskih anketah.