Alekseja Navalnega, ki si je zaradi pozivanja na neprijavljeni protestni shod ponovno prislužil en mesec zapora, so v nedeljo odpeljali v bolnišnico, ker se je pritoževal zaradi napada alergije. Danes so 43-letnega politika spustili z diagnozo, da ima običajno in med ljudmi precej razširjeno koprivnico, njegova osebna zdravnica Anastasija Vasiljeva, ki je nasprotovala prekinitvi zdravljenja, pa je izjavila, da njen pacient ni nikoli bolehal za alergijami in da je lahko napad izzvala kaka strupena snov v zaporu. »Dejansko gre za zastrupitev,« je povedala tudi odvetnica Navalnega Olga Mihajlova.

Navalnega so zaprli še pred sobotnimi demonstracijami proti uradni zavrnitvi kandidature 30 opozicijskim politikom na volitvah v moskovski mestni parlament, ki bodo 8. septembra. V primerjavi s prejšnjimi demonstracijami, na katerih se je zbralo več kot 20.000 ljudi, je tokrat prišlo na ulice le kakih šest tisoč ljudi, a več kot 1.300 od njih so policisti na zelo grob način aretirali. Zaradi tega nasilja nad miroljubnimi protestniki je bilo iz zahodnih prestolnic slišati veliko kritik.

Množične demonstracije, ki se vrstijo v Moskvi, so izzvale oblasti, ki so zavrnile registracijo številnih opozicijskih kandidatov za mestni svet. »Mestna duma«, v kateri sedi 45 po večinskem sistemu izvoljenih predstavnikov ljudstva, nikakor ni odločilen organ odločanja, saj v prestolnici še iz časov dolgoletnega župana Jurija Lužkova velja pravilo »ena Moskva, en politik«, zato je vsa oblast skoncentrirana v rokah enega samega človeka: župana. A moskovske oblasti so hotele zagotoviti, da tudi v tem dokaj nepomembnem vzvodu oblasti sedijo zgolj zanesljivi kadri, zato je mestna volilna komisija množično zavrnila kandidature opozicijskih poslancev z utemeljitvami, da niso bodisi zbrali dovolj glasov podpore bodisi so vložili lažne podpise.

Podpisi »mrtvih« državljanov

Tisti kandidati, ki nimajo podpore parlamentarne stranke, morajo namreč zbrati podpise od vsaj treh odstotkov volivcev iz svojega volilnega okoliša, kar je okoli 5.000 glasov, predsednik moskovske volilne komisije Valentin Gorbunov pa je izjavil, da so kar nekaj vlog izločili, ker so v njih »podpisali« mrtvi državljani. Opozicija te obtožbe odločno zavrača, na spletu pa je »zaživelo« kar nekaj podpisnikov, ki so jih oblasti označile za mrtve. Ker se je sestanek med opozicijo in predstavniki volilne komisije končal z medsebojnim obtoževanjem, so se protestniki spet zgrnili na ulice, kjer jih je s trdo roko pričakala policija.

Kakor je v komentarju za moskovski center Carnegie ugotovil novinar časnika Kommersant Andrej Percev, so v uradu moskovskega župana Sergeja Sobjanina hoteli omejiti tveganje, da bi se v dumo prebil kak nadležen predstavnik opozicije, a so prav s tem povzročile politično krizo. »Volitve v ne pretirano vplivni mestni parlament, ki običajno potekajo neopaženo, so postale ključni politični dogodek,« je zapisal. Po njegovih besedah je zavrnitev kandidatur izzvala simbolični upor, »splošno nezadovoljstvo so še podžgali nerodno početje in napake političnih blokov v županovem uradu in Kremlja, rutinska kampanja pa se je sprevrgla v politično krizo«.

»Mi obstajamo!«

Tudi drugi komentatorji so v zadnjih dnevih opozarjali, da je bil učinek početja moskovskih oblasti ravno nasproten od načrtovanega, saj je pripeljal na ulice več ljudi, kakor bi jih v normalnih okoliščinah glasovalo za zavrnjene kandidate. »To je pravzaprav protest proti Putinu,« je za časnik Moscow Times povedal politični analitik Abbas Galjamov, ki je nekoč predsedniku pisal govore. Po njegovih besedah so te sicer dokaj nepomembne volitve postale način za izražanje precej globljih frustracij in zahtev po političnem predstavništvu. »To je predrevolucijsko stanje. Če ti protestniki ne bodo dobili svojih političnih predstavnikov, bodo poskušali vreči sistem.«

Nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin je pred kratkim opozoril, da državi grozi tveganje »eksplozije« protestov, ki jih bosta povzročila padanje življenjskega standarda in čedalje večja revščina. »Kudrin se moti,« je pred dnevi ugotovil analitik Andrej Kolesnikov s centra Carnegie. Po njegovem prepričanju je Kudrin našel napačne razloge za trenutne družbene nemire v Rusiji, saj da je »ekonomsko frustracijo zamešal z nečim precej bolj temeljnim: borbo za dostojanstvo«. Podobnega mnenja je Percev, ki je zapisal, da se je podpora neodvisnim kandidatom prelevila v manifestacijo samega obstoja protestnikov, ki so demonstrirali s sloganom: »Mi obstajamo.«