»Čas je, da Evropa preide na višjo stopnjo«

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je imela na zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu letni govor o stanju Unije. V njem se je osredotočila na pandemijo, gospodarsko okrevanje, digitalizacijo, zeleno preobrazbo, vrednote EU, posledice talibskega prevzema oblasti v Afganistanu, globalno vlogo EU ...



Za predsednico evropske komisije je bil današnji govor o stanju v Uniji uvod v osrednje obdobje petletnega­ mandata. Številni predlogi na glavnih področjih bodo morali biti sprejeti v politično kočljivih zakonodajnih postopkih na ravni EU.

V govoru pred evropskimi poslanci v Strasbourgu je začrtala glavne naloge za prihodnje leto. V Bruslju je vse drugo v znamenju pandemije covida-19, ki je izbruhnila kmalu po začetku novega institucionalnega cikla. Evropska komisija je bila tarča ostrih kritik predvsem v zvezi z dobavo cepiv. Zaradi težav, povezanih zlasti s podjetjem AstraZeneca, je cepljenje v EU sprva potekalo počasi. Toda zaostanki so bili v zad­njih mesecih odpravljeni. Tako je Unija po precepljenosti, ki presega 70 odstotkov starejših od 18 let, ­prehitela ZDA.

Govor ​Ursule von der Leyen v živo:

13:28 Ursula von der Leyen je med odgovarjanjem na nastope poslancev napovedala, da bodo že v prihodnjih tednih v države članice poslali prva pisna obvestila v povezavi z mehanizmom pogojevanja za zaščito proračuna in finančnih interesov EU (pogojevanje izplačil z spoštovanjem vladavine prava). Mehanizem velja od 1. januarja, a v Bruslju so pri njegovi uporabi doslej oklevali.

10:20 Govoru predsednice evropske komisije sledijo nastopi vodij političnih skupin. Pozneje bodo nastopili še posamezni poslanci. Na seznamu govorcev ni niti enega od osmih evropskih poslancev iz Slovenije. 



10:16 Posebno je poudarila medijsko svobodo. »Novinarje napadajo zgolj zato, ker opravljajo svoje delo,« je povedala. Evropska komisija bo danes predložila priporočila za boljšo zaščito novinarjev. Prihodnje leto pa bo predlagala zakonodajni akt. »Braniti medijsko svobodo pomeni braniti našo demokracijo,« je povedala.  
 
10:12 Kar velik del govora je namenila vprašanju vladavine prava. Pojasnila je, da »naše vrednote jamči naš pravni red in so zavarovane s sodbami sodišča EU«. Po njenih besedah morajo biti spoštovane v vsaki državi članici. Namignila je na skrb zbujajoč razvoj v nekaterih državah članicah. Pojasnila je, da je dialog na prvem mestu, a ne bi smel biti cilj sam po sebi, temveč bi morali voditi k rezultatom. Tudi evropski proračun kot »prihodnost Unije, izražena v številkah« bi moral biti zaščiten. »Zagotoviti bi morali, da je vsak evro in vsak cent porabljen za pravi namen in skladno z načeli vladavine prava,« je povedala.



10:02 Do konca meseca naj bi obiskala države Zahodnega Balkana. »Naložba v prihodnost Zahodnega Balkana je naložba v prihodnost EU,« je povedala. Vrh EU in Zahodnega Balkana bo potekal 6. oktobra v Sloveniji.  

9:55 Opozorila je, da bo Evropa na področju obrambe morala narediti več sama. To med drugim zahtevajo krize v sosedstvu. Je pa glede skupnega delovanja opozorila, da v preteklosti ni primanjkovalo zmogljivosti, temveč politična volja. Med francoskim predsedovanjem v prvi polovici prihodnjega leta bo sklican vrh o evropski obrambi. »Čas je, da EU stopi na naslednjo raven,« je povedala.
 
9:44 Po pričakovanjih je poudarila podnebne ambicije EU, ki naj bi šle z roko v roko s socialnimi prizadevanji. Bolj ali manj jasno je povedala, da glede podnebja pričakuje več od Kitajske in ZDA.

9:34 Posebno pozornost je v govoru namenila mlajšim generacijam. Z novim programom za mlade, poimenovanim Alma, želi mladim ponuditi možnost za krajše delo v tujini. Tako bi podobno kot študentje z Erasmusom dobili priložnost za delo v tujini in tudi kovali evropsko identiteto.    

9:30 Napovedala je poseben zakonodajni predlog o čipih. Med cilji je, da bi bilo v Evropi čim več njihove proizvodnje in da bi bila EU vodilna v svetu na področju polprevodnikov. Tudi tako bi se okrepila evropska avtonomija.



9:20 Tudi v Evropi, kjer so med državami razlike, bi morali pospešiti cepljenje. »Narediti moramo vse, da ne bo pandemije za necepljene,« je povedala. Nadaljevala je s projektom zdravstvene unije. Tako v Bruslju predlagajo  vzpostavitev evropskega organa za hitro odzivanje in preprečevanje zdravstvenih kriz. Imenoval se bo Hera.

9:08 Ursula von der Leyen je na začetku govora poudarila uspešno in enotno delovanje EU: med pandemijo je bil zagotovljen dostop do cepiv po vseh delih Evrope, skupaj je bil pripravljena program za okrevanje, zagnan je zeleni načrt. Evropejci so dobili več kot 700 milijonov odmerkov cepiv, je poudarila. Približno enako število odmerkov je odšlo tudi v svet. Za ključno nalogo je postavila globalno cepljenje s poudarkom v nerazvitih delih sveta. »To je naložba v solidarnost in tudi v globalno zdravje,« je povedala.