Največja težava ne bodo vetrovi, ampak visoko morje in velika količina padavin

Južna in Severna Karolina, Virginija in Georgija trepetajo pred orkanom Florence. Zdaj je druge kategorije in ne kaže, da bi pridobival moč, ko so njegovi vetrovi ocenjeni na okoli 175 kilometrov na uro, kar je precej manj od 250 kilometrov na uro, kolikor dosegajo vetrovi najmočnejših orkanov pete kategorije. Vetrovi, čeprav so še vedno izjemno močni, niso glavna grožnja tega orkana, ampak so to povišana gladina morja in obilne padavine, pojasni klimatolog na Agenciji RS za okolje.

»To je tako imenovana neurna plima (angleško storm surge). Pričakuje se, da bo morje višje za kar štiri metre. To nastane, ko močen veter rine morsko vodo proti obali, drugi, sicer manj vpliven vzrok pa je, da je v središču orkana tlak nižji in se gladina vode nekoliko dvigne. Poleg te plime so tu še visoki valovi, ki so naloženi na splošen dvig morske gladine. Tako lahko pričakujejo tudi desetmetrske valove na že tako višji gladini. Ta morska voda lahko seže zelo daleč. Tu je obala precej položna. V Mehiškem zalivu je morska voda v preteklosti že segala tudi več kilometrov v notranjost kopnega,« razloži Vertačnik.

Sistem se tudi upočasnjuje, zato bi se lahko nad kopnim zadrževal kar nekaj dni in tam izpustil večjo količino padavin. »V tem primeru lahko vzporednice iščemo pri lanskem orkanu Harvey (sredi avgusta se je ustavil nad Teksasom in povzročil obsežne poplave, op. a.), ki je kopno dosegel kot orkan, nato pa se je v oslabljeni obliki tam kar nekaj časa zadrževal. Nad morjem je še vedno črpal ogromno količino vodne pare, ki se je nato v obliki padavin izcejala na širše območje Houstona. Pri orkanu Florence pričakujemo podobno, a kljub vsemu bo po napovedih padla manjša količina padavin. Odvisno, kateri meteorološki model pogledamo, a najvišja izmerjena količina padavin v dveh ali treh dneh bi lahko bila nad 500 ali celo nad tisoč milimetrov. To je vsekakor dogodek brez primere za Južno in Severno Karolino.« Pogosto orkani v ZDA večjo škodo naredijo zaradi močnega dežja, in ne toliko zaradi močnih vetrov. Veliko padavin pa lahko prinesejo že orkani najnižjih stopenj oziroma tropski viharji.

Koliko časa bo preteklo, preden bo razpadel, je odvisno o tega, kolikšen del ostane nad vodo. »Če je večina sistema nad vodo, kjer pridobiva svežo energijo iz vodne pare, lahko svojo moč drži še kakšen teden. Če je večji del nad kopnim, potem mu te energije hitreje zmanjka. Ponavadi traja od dva do tri dni, da se iz močnejšega orkana sistem preoblikuje v tropski vihar,« še pove sogovornik z Agencije RS za okolje. Pot Florence še ni povsem jasna, a meteorologi pričakujejo, da bo orkan v začetku prihodnjega tedna že bolj ali manj zbledel.



Ravno zdaj smo, klimatološko gledano, v glavnini sezone orkanov, ki traja od junija do novembra.

V osrednjem delu severnega Atlantika tropski vihar Joyce in orkan Helene, ki se bosta pomikala proti Evropi. Helene bo v začetku ali sredini prihodnjega tedna prešla britansko otočje, a kot sistem, ki bo že izgubil večino tropskih značilnosti in se bo preoblikoval v ciklon smernih širin. »Večjih posledic tako zagotovo ne bo.«
»Dolgoročno bomo spremljali tropski vihar Isaac, ki bo te dni prečkal Antile in se bo nato pomikal proti Mehiškemu zalivu. Če ne bo razpadel, bi lahko bil nevaren za ZDA ali Mehiko, če bo do tja prišel,« je dejal Vertačnik.