Okoli 130 milijarderjev, 35 sedanjih in nekdanjih državnih voditeljev ter več kot 330 politikov in javnih funkcionarjev iz 90 držav se je znašlo v svežem, doslej največjem leaksu, v katerem je zbranih skoraj dvanajst milijonov tajnih finančnih dokumentov, ki so v nedeljo s pomočjo Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev pricurljali v javnost. Med največjimi zvezdniki, ki jih je razgalilo odprtje nove skrinjice skrivnosti iz davčnih oaz, so predsedniki in premieri Azerbajdžana, Cipra, Češke, Ekvadorja, Jordanije, Kenije, Pakistana, Rusije in Ukrajine.



V zadnjih sedmih letih je v javnost pricurljalo že nekaj paketov tajnih finančnih dokumentov, ki so razkrivali, kako se plačevanju davkov izogibajo prav tisti, ki bi se morali proti temu boriti. Med njimi so bili doslej najbolj odmevni panamski papirji, a »Pandorini dokumenti«, ki so prišli v roke več kot 600 novinarjem iz 117 držav, tudi slovenskim s spletišča Oštro, so še bolj obsežni, saj so »odtekli« iz 14 registracijskih družb z vsega sveta, ki v davčnih oazah ustanavljajo in upravljajo slamnata podjetja za tiste, ki hočejo prikriti svoje posle ali premoženje. Ni nujno, da je takšno početje nezakonito, vsekakor pa je vsaj nespodobno, da so med tistimi, zaradi katerih so po ocenah Mednarodnega denarnega sklada državni proračuni po svetu prikrajšani za 515 milijard evrov, tudi politiki in državni voditelji.



Med njimi niso le tisti, ki so na čelu »eksotičnih« držav. Tako je v britanskih medijih najbolj odmevala zgodba, kako sta se plačilu okoli 345.000 evrov davka na nepremičnine izognila nekdanji premier Tony Blair, ki se je nekoč razglašal za velikega borca proti neplačevanju davkov, in njegova partnerka Cherie. Namesto da bi leta 2017 od družine bahrajnskega turističnega ministra za 7,54 milijona evrov neposredno kupila razkošno hišo v Londonu, sta raje kupila kar podjetje offshore, ki je bilo lastnik nepremičnine.

Drugod so v »skrinjici« našli politike, ki so še vedno na čelu države. Na Češkem je to premier in bogataš Andrej Babiš, ki se lahko znajde v resnih težavah, saj ni prijavil ustanovitve dveh slamnatih podjetij, prek katerih je »opral« okoli 19 milijonov evrov, s katerimi je njegovo hčerinsko podjetje iz Monaka nakupilo dvorec, vilo, posestva in druge nepremičnine v francoskem mestu Mougins. V nepremičnine je na skrivaj vlagal tudi jordanski kralj Abdulah, ki si je od leta 1999, ko so ga okronali, prek mreže slamnatih podjetij v Britaniji in ZDA nakupil 15 bivališč, za katere je odštel okoli 86 milijonov evrov. Podobne posle so odkrili pri azerbajdžanskem predsedniku Ilhamu Alijevu in njegovem najožjem krogu. Alijev si je s pomočjo podjetij iz davčnih oaz v Londonu priskrbel 17 razkošnih nepremičnin, za katere je plačal skoraj 600 milijonov evrov, njegov sin Hejdar pa je imel komaj 11 let, ko je že bil lastnik štirih stavb v prestižnem londonskem okrožju Mayfair.



V dokumentih se je znašel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je prav tako prišel na oblast kot borec proti korupciji in vsemogočnim oligarhom, a je s svojimi najtesnejšimi prijatelji ustanovil celo mrežo slamnatih podjetij s sedeži na Britanskih Deviških otokih, Belizeju in Cipru, ki so kupovala nepremičnine v Londonu. Čeprav je po tem, ko je bil leta 2019 izvoljen za predsednika države, Zelenski prepustil deleže svojemu dolgoletnemu sodelavcu in zdaj svojemu svetovalcu Serhiju Šefiru, so novinarji razkrili, da podjetje, ki je v lasti žene ukrajinskega predsednika, še vedno prejema dobičke. Prek partnerke oziroma svoje »tretje neuradne žene« Asel Kurmanbajeve, ki je prejela 25 milijonov evrov za prodajo fiktivnega podjetja, je menda pral denar tudi nekdanji kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev.



Med dokumenti so se znašli tudi papirji, ki pričajo, da je leta 2003 slamnato podjetje kupilo v Monacu za 3,5 milijona evrov stanovanje Svetlani Krivonogih, ki so jo ruski mediji razglasili za ljubico in mater nezakonske hčere ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Mednarodnem konzorciju preiskovalnih novinarjev pravijo, da so ruski državljani nesorazmerno »dobro« zastopani v dokumentih. Od 27.000 obravnavanih družb jih ima 14 odstotkov ruske lastnike, slamnata podjetja pa uporablja kar 46 ruskih oligarhov.