Obe strani razglasili zmago na volitvah v Venezueli

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Glede na delne izide, ki jih je po 80 odstotkih preštetih glasovnic objavil volilni svet, je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmund Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka. Opozicija trdi, da je s 70 odstotki glasov zmagal Urrutia.

Maduro, ki je tako osvojil tretji predsedniški mandat, je v nagovoru privržencem pred predsedniško palačo v Caracasu po razglasitvi volilnih izidov obljubil mir, stabilnost in pravico. Pohvalil je venezuelski volilni sistem in ga označil za preglednega, opoziciji pa je očital, da na vsakih volitvah govori o goljufijah.

»Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia,« pa je novinarjem povedala vodja opozicije Maria Corina Machado. »Zmagali smo,« je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Poudarila je, da je Urrutia prejel 70 odstotkov glasov, in ne 44,2 odstotka, kot je sporočil Maduru naklonjeni volilni svet.

Venezuelska opozicija trdi, da so bile pri štetju glasov obsežne nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid.

Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je tiskovna predstavnica opozicije sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.

Volilna udeležba je bila 59-odstotna, je sporočil predsednik venezuelskega volilnega sveta Elvis Amoroso.

Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo enajst kandidatov, napovedovale Urrutii.

Po svetu različni odzivi na volitve v Venezueli, EU poziva k preglednosti

Več latinskoameriških držav je kritičnih do nedeljskih predsedniških volitev v Venezueli, na katerih je glede na delne izide zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Kostarika je denimo zavrnila rezultate volitev, vanje pa dvomi tudi Čile. Kuba, Honduras in Kitajska so medtem Maduru čestitali za zmago, EU pa je pozvala k preglednosti volitev.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost, ker da ne odražajo volje venezuelskih volivcev. »Imamo resne pomisleke, da objavljeni rezultat ne odraža volje ali glasov venezuelskega ljudstva. Zelo pomembno je, da se vsak glas prešteje pošteno in pregledno,« je dodal.

Kuba, ki velja za tesno Madurovo zaveznico, je medtem poudarila, da je »ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala«. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v telefonskem pogovoru Maduru čestital za zgodovinsko zmago na predsedniških volitvah.  Maduru sta čestitala tudi Honduras in Kitajska, pri čemer je slednja dodala, da je pripravljena obogatiti strateško partnerstvo med državama na vseh področjih.

Madurov politični režim je po mnenju opazovalcev poln spornih zgodb. FOTO: Yuri Cortez/AFP

»Venezuelci so mirno in v velikem številu glasovali o prihodnosti svoje države. Njihovo voljo je treba spoštovati. Zagotovitev popolne preglednosti volilnega procesa, vključno s štetjem glasov in dostopom do dokumentov na voliščih, je ključnega pomena,« je na omrežju X poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Predsednik Kostarike Rodrigo Chaves je zavrnil rezultate volitev in jih označil za goljufive. Tudi predsednik Čila Gabriel Boric meni, da je težko verjeti rezultatom, ki jih je objavil volilni svet. Zahteval je potrditev verodostojnosti rezultatov s strani mednarodnih opazovalcev, ki niso zvesti vladi v Venezueli. Dodal je, da Čile ne bo priznal rezultatov, če ti ne bodo preverjeni.

Perujski zunanji minister Javier Gonzalez-Olaechea je medtem v odzivu na volitve veleposlanika Peruja v Venezueli poklical v domovino na pogovore, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Bolivijski predsednik Luis Arce pa je izjavil, da spoštuje voljo venezuelskega ljudstva ter da si želi njegova država okrepiti sodelovanje in prijateljstvo z Venezuelo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je medtem pozval Venezuelo, naj zagotovi popolno preglednost štetja glasov in zahteval objavo rezultatov glasovanja v posameznih volilnih enotah. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je na omrežju X zapisal, da je osupel nad izidom volitev. »Želimo, da se rezultate preveri z dostopom do dokumentov,« je dodal.

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je zmagal Maduro. Glede na delne izide, ki jih je po 80 odstotkih preštetih glasovnic objavil volilni svet, je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmund Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka.

Venezuelska opozicija sicer trdi, da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid. Dodala je, da je s 70 odstotki glasov zmagal Urrutia.

Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.

Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.

Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.