Na predsedniških volitvah v Venezueli zmagal Maduro

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Glede na delne izide, ki jih je po 80 odstotkih preštetih glasovnic objavil volilni svet, je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, opozicijski kandidat Edmund Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka. Opozicija trdi, da je s 70 odstotki glasov zmagal Urrutia.

Maduro, ki je tako osvojil tretji predsedniški mandat, je v nagovoru privržencem pred predsedniško palačo v Caracasu po razglasitvi volilnih izidov obljubil mir, stabilnost in pravico. Pohvalil je venezuelski volilni sistem in ga označil za preglednega, opoziciji pa je očital, da na vsakih volitvah govori o goljufijah.

»Vsem v Venezueli in svetu želimo povedati, da ima Venezuela novega izvoljenega predsednika in da je to Edmundo Gonzalez Urrutia,« pa je novinarjem povedala vodja opozicije Maria Corina Machado. »Zmagali smo,« je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Poudarila je, da je Urrutia prejel 70 odstotkov glasov in ne 44,2 odstotka, kot je sporočil Maduru naklonjeni volilni svet.

Venezuelska opozicija trdi, da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid.

Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je tiskovna predstavnica opozicije sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.

Volilna udeležba je bila 59-odstotna, je sporočil predsednik venezuelskega volilnega sveta Elvis Amoroso.

Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo enajst kandidatov, napovedovale Urrutii.

Madurov politični režim je po mnenju opazovalcev poln spornih zgodb. FOTO: Yuri Cortez/AFP

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v odzivu na prve izide izrazil zaskrbljenost, ker da ne odražajo volje venezuelskih volivcev. Kuba, ki velja za tesno Madurovo zaveznico, je medtem poudarila, da je »ljudstvo spregovorilo, revolucija pa je zmagala«.

Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.

Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.

Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.