Na očeh EU je nenormalno v BiH postalo normalno

Ljubljana - V tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine vstopa Srb Milorad Dodik, ki ne priznava BiH, Hrvate pa v predsedstvu zastopa Željko Komšić, ki ga številni Hrvati v BIH in Zagreb ne priznavajo za svojega predstavnika, ker so ga pomagali izvoliti Bošnjaki. Tak položaj ni normalen, nenormalnost pa je po zadnjih volitvah v BiH dobila legitimnost tudi zaradi molka mednarodne skupnosti, je oster Mladen Ivanić, dosedanji predstavnik Srbov v predsedstvu BiH.

Minil je prvi teden od osmih splošnih volitev v BiH, velik del državljanov pa teh rezultatov ne sprejema kot legitimne. Volilni proces v tej zapleteni in po etničnih šivih razdeljeni državi je iz volitev v volitve omadeževan s podobnimi madeži: tisočimi umrlimi ljudmi na volilnih seznamih, menjavami članov volilnih odborov v zadnjem hipu, manipulacijami z glasovi iz tujine in nepravilnostmi pri štetju glasov.

Letos pa se je dolgemu seznamu nepravilnosti pridružilo tudi nenavadno visoko število neveljavnih glasovnic, volitev se je udeležilo 1,7 milijona volivcev, vsak je dobil štiri volilne listke, na koncu pa je bilo neveljavnih skoraj pol milijona listkov. Na volitvah poraženi kandidat Bošnjakov za tričlansko predsedstvo BiH Denis Bećirović zahteva ponovitev glasovanja, ker je bilo kar sto tisoč glasov, namenjenih njemu, proglašenih za neveljavne, njegov tekmec Šefik Džaferović pa ga je premagal za 15.000 glasov.

Banjaluka na nogah

Tudi minuli konec tedna so se v Banjaluki nadaljevala javna zborovanja, na katerih od oblasti zahtevajo resnico o spomladanskem umoru mladeniča Davida Dragičevića, tokrat pa so zahtevali tudi razveljavitev volitev zaradi, kot pravijo, volilne kraje. O tem in posledicah takšnih volilnih izidov smo se pogovarjali z Mladenom Ivanićem, dosedanjim predstavnikom Srbov v predsedstvu, ki ga je na volitvah premagal Milorad Dodik, dosedanji predsednik Republike srbske, ki ne priznava obstoja BiH.
 

Kaj so svetu pokazale zadnje volitve?

Zadnje volitve so pokazale to, da je v BiH vse, kar je nenormalno, dobilo legitimnost normalnega. Ni skrivnost, da se pri nas kupujejo glasovi, teden ali več pred volitvami stane glas 50 konvertibilnih mark (25 evrov), par dni pred volitvami sto (50 evrov), na dan volitev pa cena seže do 400 mark (200 evrov). Kupovanje glasov nikjer na svetu ni normalno, le pri nas je.

Saj to niso edine nenormalnosti teh volitev?

Seveda. Prav tako ni normalno, da favorit volitev v Republiki srbski vpričo kamer grozi zaposlenim v državnih družbah in upokojencem, da bodo ostali brez službe in pokojnin, če ne bodo glasovali zanj.

Vse to se lahko vidi na svetovnem spletu, kaj je počela mednarodna skupnost?

Nič. Evropska unija, mednarodne organizacije in celotna mednarodna skupnost vse to spremljale molče. Zlasti za EU, ki si vsaj na papirju želi, da BiH nekoč vstopi v skupni prostor, je popolnoma nerazumljivo, da se na takšno dogajanje ne odzove in prispeva k temu nenormalne razmere postajajo normalne.

Kakšne so lahko posledice teh dogajanj za demokracijo v BiH?

Volivci so dobili sporočilo, da na volitvah ne gre za spopad političnih idej, ampak v prvi vrsti za tekmo, kdo ima več denarja.

Veliko je govora o vplivih od zunaj, zlasti iz sosednjih držav?

Težko rečemo, da teh vplivov ni bilo, ampak zlasti pri izvolitvi Željka Komšića za hrvaškega člana predsedstva je po mojem mnenju šlo prav za odločen upor proti konceptu Dragana Čovića, ki je odpiral vrata še večjemu vplivu uradnega Zagreba na BiH.

BiH čaka politična kriza, kako dolga bo?

Nacionalne stranke, hrvaška HDZ, bošnjaška SDA in srbska SNSD so ohranile nekakšen status quo. Zavedajo se, da več od tega težko dobijo. Nihče ni motiviran hiteti z oblikovanjem delujočih organov oblasti, morda je edini motiviran, da zadeve čim prej stečejo na ravni celotne BiH prav Milorad Dodik, zanj pa vsi vemo, da si enotne BiH ne želi.