Nova ustavna večina za Orbánovo vladajočo koalicijo

Vladajoča koalicija pod vodstvom Fidesza je dosegla prepričljivo zmaga na parlamentarnih volitvah na Madžarskem, s tem pa tudi četrti zaporedni mandat na čelu države.

»Naša zmaga je tako velika, da jo je mogoče videti z Lune, vsekakor pa tudi iz Bruslja,« je madžarski premier Viktor Orbán svojim privržencem dejal med sinočnjim proslavljanjem izidov volitev, na katerih je njegovi stranki uspelo ubraniti tudi svojo dvetretjinsko večino v parlamentu.

Vladajoča koalicija je prejela 53,1 odstotka glasov in bo v parlamentu odslej imela 135 poslancev oziroma dva več kot v prejšnjem mandatu. Združena opozicija pod vodstvom Pétra Márki-Zaya, ki so ji volivci namenili 35-odstotno podporo, se bo morala zadovoljiti zgolj s 56 poslanskimi mandati. Parlamentarni prag je prestopila tudi skrajno desna stranka Mi Hazánk (Naša domovina).

Visoka volilna udeležba je nakazovala, da je tako vladajoči stranki premiera Orbána kot združeni opoziciji med skoraj mesec dni trajajočo kampanjo uspelo mobilizirati velik del volilnega telesa in ga prepričati, da je odšel na volišča. Udeležba je bila pred zaprtjem volišč nekaj manj kot 70-odstotna, kar je primerljivo s tisto na volitvah pred štirimi leti.

Vrsta pred enim od volišč v Budimpešti. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Volivci so v 106 volilnih okrajih izbirali 199 poslancev enodomnega parlamenta. Vsak okraj na podlagi večinskega sistema izbere svojega predstavnika, preostalih 93 poslanskih mandatov pa je razdeljenih po proporcionalni metodi, in sicer kandidatom, uvrščenim na nacionalne strankarske liste. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 si je stranka Fidesz (v koaliciji s krščanskimi demokrati (KDNP)) še tretjič zapored zagotovila dvetretjinsko večino mandatov v parlamentu, kljub temu da je njen delež volilnega glasu znašal zgolj 49 odstotkov.

Tudi na volilni dan je bilo iz vrst opozicije slišati očitke na račun Orbánove vlade, da je tudi s spreminjanjem meja volilnih okrajev storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi obstala na oblasti. Toda vodja opozicije Márki-Zay je kljub temu vztrajal, da imajo Madžari prvič po dvanajstih letih resnično možnost, da z oblasti preženejo »najbolj skorumpirano vlado v zgodovini«.

Opozicija je na volitvah nastopila s skupnim kandidatom Petrom Márki-Zayjem. FOTO: Marton Monus/Reuters

»Vsak glas šteje, saj lahko samo en glas razlike odloči izid v posameznem volilnem okraju, izid posameznega volilnega okraja pa lahko odloči volitve,« je 49-letni župan Hódmezővásárhelyja povedal po oddaji svojega glasu.

V Orbánovem vzporednem vesolju je ostalo še nekaj upanja

Viktor Orbán se je na tokratnih volitvah potegoval že za svoj četrti zaporedni mandat na čelu vlade, toda volilna tekma je bila zanj veliko bolj naporna kot tista pred štirimi leti. Ključna vzroka za to sta bila opozicija, ki se ji je uspelo poenotiti za skupnim kandidatom, in vojna v Ukrajini, ki je močno posegla v kampanjo.

Madžarski voditelj, ki je podprl zahodne sankcije proti Rusiji, a se je v zadnjem mesecu vseeno striktno izogibal kritiziranju ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po glasovanju na volišču v Budimpešti poudaril, da so volitve vprašanje »vojne in miru«, svoje nasprotnike pa še enkrat znova obtožil, da poskušajo Madžarsko vplesti v konflikt v sosednji državi. Orbán je tako kot med večino kampanje vztrajal, da s svojimi stališči ščiti madžarski nacionalni interes, med drugim na področju preskrbe z energijo, na katerem je država močno odvisna od uvoza ruskega plina. »Sem promadžarski,« je povedal med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev.

Viktor Orbán se poteguje za svoj četrti zaporedni mandat. FOTO: Ferenc Isza/AFP

Vladajoči stranki in njenemu oseminpetdesetletnemu voditelju je večina predvolilnih raziskav napovedovala tesno zmago nad šestimi strankami združene opozicije in s tem tudi ponovni  mandat na čelu Madžarske, ki se je v zadnjih dvanajstih letih Fideszove popolne prevlade spremenila v eno najbolj problematičnih držav članic Evropske unije.

Sporni referendum razglašen za neveljavnega

Vzporedno z volitvami je potekal tudi referendum o tako imenovanem zakonu o zaščiti otrok, ki je prepovedal seznanjanje mladoletnikov z vsebinami, ki prikazujejo homoseksualnost, »spodbujajo« spremembo spola ali odstopajo od heteronormativnosti, in zaradi katerega je evropska komisija lani proti Budimpešti sprožila postopek ugotavljanja kršitev prava EU.

Z neveljavnimi glasovnicami nad homofobni referendum

Velik delež volivcev je včeraj, kot kaže, upošteval navodila madžarske opozicije in pokazal svoje nestrinjanje z zakonom, tako da je oddal neveljavne glasovnice. Na koncu je svojo podporo zakonu, s katerim vlada po mnenju njenih nasprotnikov diskriminira člane skupnosti LGBTI+, hkrati pa omejuje pravico do svobodnega izražanja in informiranja, izrazila manj kot polovica udeležencev, zaradi česar je bil referendum razglašen za neveljavnega.