Na lepi turkizno-zeleni koaliciji

Mesec in pol so trajala pogajanja oziroma »sondiranja« med že prej vladajočo ljudsko stranko, ki jo vodi prejšnji predsednik zvezne vlade Sebastian Kurz, in morebitnimi partnericami, ki naj bi vstopile v novo avstrijsko vladno koalicijo. O tem, ali bodo namesto nekdanjih koalicijskih partnerjev svobodnjakov zdaj oblast v Avstriji sokrojili Zeleni, ki so včeraj že dahnili usodni da, se morajo danes dokončno odločiti tudi v sami Kurzevi stranki.

Zadnje normalne parlamentarne volitve so imeli v severni sosedi leta 2013, ko so na njih še zmagali socialdemokrati, na obeh zadnjih dveh predčasnih glasovanjih za zvezne predstavnike ljudstva pa je prepričljivo na prvem mestu pristala nekdaj drugouvrščena ljudska stranka, ki jo vodi komajda 33-letni Sebastian Kurz. Prav on je izsilil predzadnje volitve leta 2017, na katerih je slavil veliko zmago, do zadnjega glasovanja, ki je potekalo konec letošnjega septembra, pa je prišlo zaradi »afere Ibiza«, škandala, ki ga je povzročila objava tajnih videoposnetkov s tega španskega otoka, na katerih prejšnji voditelj svobodnjaške stranke in nekdanji podpredsednik zvezne vlade Heinz-Christian Strache ter njegov strankarski sodelavec Johann Gudenus obljubljata nečiste korupcijske posle domnevni ruski oligarhinji.

Zaradi škandala, ki ni povzročil le padca prejšnje vladajoče koalicije med ljudsko in svobodnjaško stranko, ampak je zaradi njega v parlamentu doživela nezaupnico tudi prejšnja vlada, so veliko privržencev izgubili svobodnjaki, a priljubljenost se je zmanjšala tudi nekdaj vladajočim socialdemokratom. Že prej vodilna ljudska stranka je dobila še več glasov, na politično prizorišče pa so se zmagovalno vrnili tudi Zeleni, ki jim pred dvema letoma ni uspelo niti prestopiti parlamentarnega praga. Čeprav zdaj nekateri še vedno opozarjajo, da so med »turkiznimi«, kar je nova uradna barva ljudske stranke, ki jo podpirajo do ekologije ne preveč prijazni delodajalski pokrovitelji, in zelenimi ogromne ideološke in programske razlike, so se včeraj popoldne vodilni v zeleni stranki odločili, da so pripravljeni vstopiti v pogajanja, da bi bili del nove vladajoče koalicije. Tako je sporočil voditelj ekološke stranke Werner Kogler. A tega političnega »flirtanja« po skoraj dveh mesecih od volitev še ni konec. Danes ob desetih dopoldne bo o tem, kakšne so zamisli in želje njegove stranke, spregovoril še mandatar Kurz.


 

Več »zelenega« in manj »priseljenskega«?

Sklepanje takšnih velikih koalicij ni enostavno, kar so pokazale že prejšnje tovrstne združbe, v katerih so »rdeči« skrbeli za interese tega, kar se je nekoč imenovalo delavski razred, »črni«, kar je bila nekoč barva ljudske stranke, pa so delovali v imenu delodajalcev in kmetov. »Ostali čas pa so porabili za to, da bi preprečili druge projekte svojih koalicijskih partnerjev,« so včeraj ugotovili v uredniškem komentarju v avstrijskem desnosredinskem časniku Presse.

»Ljudski stranki smo ponudili roko,« je po odločitvi strankinega sveta včeraj popoldne povedal poveljnik Zelenih Kogler. A ta izjava še ne pomeni, da bo od danes naprej severna soseda že začela sestavljati novo vlado. V ljudski stranki sicer ne bo treba čakati na podobne odločitve, saj o sklepanjih koalicij svobodno odloča sam novi voditelj stranke Kurz, ki je s prevzemom stranke odpravil tudi veliko notranjega samoupravljanja, a stranki sta se zdaj odločili le to, da sta se sploh pripravljeni pogajati o novi vladi, na katero bodo morali Avstrijci najbrž čakati skoraj do božiča. Pogajanja ne bodo enostavna. Bistveni ideološki razliki med strankama sta dve, okoli njunega »uravnoteženega« reševanja pa se bodo bili ključni pogajalski boji. Pri Zelenih hočejo resne spremembe v okoljevarstveni politiki države, ki je pred kratkim doživela tudi resne kritike iz Bruslja, za velike onesnaževalce pa bi radi uvedli tudi posebne davke. Tradicionalnim kapitalističnim podpornikom ljudske stranke gredo takšne »revolucionarne« zamisli na živce, a v stranki bodo pripravljeni sprejeti kakšen kompromis, če bodo Zeleni popustili pri kritikah njihove ostre protipriseljenske politike.