Janša: Vrh EU-Zahodni Balkan je razjasnil položaj v regiji

15.35 Tiskovna konferenca treh voditeljev se je končala. S tem tudi končujemo poročanje v živo z vrha EU-Zahodni Balkan.

15.16 Ursula von der Leyen: Večkrat smo izrazili zaskrbljenost glede financiranja STA, ki je pomembno za njeno neodvisno delovanje.

15.15 Janez Janša: »Kar se tiče vladavine prava, bodite prepričani, da bo Slovenija, ko bo odločala o širitvi, terjala, da vse države, ki bodo vstopile v EU, zagotovijo striktno spoštovanje vladavine prava; da tri tedne pred volitvami ne bodo zapirali opozicijskih voditeljev, da se na njihovih javnih televizijah ne bo grozilo s smrtjo in da v njihovih sodnih sistemih ne bodo sodili ljudje, ki so drastično kršil človekove pravice ali izrekli smrtne kazni v nekdanjem komunističnem režimu.«​

15.11 Janez Janša je na vprašanje, kdaj bo STA dobila po zakonu določena sredstva, odgovoril, da se bo to zgodilo takrat, ko bo direktor podpisal pogodbo z vladnim uradom za komuniciranje. Nedavna odločitev slovenskega vrhovnega sodišča ni bila takšna, kot misli Věra Jourová, je dejal. Evropska komisarka je v pismu vladi opozorila, da je sodišče potrdilo dolžnost vlade, da financira STA. Po njegovih besedah je vprašanje financiranja agencije politična igra proti vladi, s katero »obremenjujemo ljudi, ki imajo bistveno bolj pomembno delo«.

Ursula von der Leyen pa je poudarila, da so težave na medijskem področju še en dokaz, da potrebujemo akt za medijsko svobodo na ravni EU. »Medijskih hiš ni mogoče obravnavati kot katerega koli drugega podjetja, saj so ključne za demokracijo.«

15.00 Janez Janša: Naša ocena je, da lahko posamezne korake glede širitve zaključimo v prihodnjem desetletju. Tudi v primeru Slovenije smo imeli neko neformalno časovnico in ta je predstavljala tudi večjo spodbudo za reformne procese.

14.58 Ursula von der Leyen: Današnja razprava je pokazala, da večina voditeljev podpira proces širitve, zlasti pri Albaniji in Severni Makedoniji. Trideset milijard evrov vlagamo v to regijo, in to je že samo po sebi močno sporočilo. Prepričana sem, da bo to koristilo tudi EU.

14.50 Janez Janša: Pomembno je, da je v deklaraciji tudi pojem širitev, kar je pomembna spodbuda državam na Zahodnem Balkanu.

14.48 Janez Janša: Nobena skrivnost ni, da si je Slovenija prizadevala za ohlapno časovnico prihodnjih korakov širitve. Ta časovnica na koncu ni bila vključena. Toda velika pripravljenost držav članic je, da se evropska perspektiva Zahodnega Balkana v prihodnjem desetletju realizira v čim večji meri. 

14.46 Janez Janša: Današnji neformalni vrh je prelomni dogodek, primerljiv s tistim leta 2003 iz Soluna. Tisto je bil čas, ko so se tragične posledice prejšnjega stoletja čutile v zraku. Takrat se je sicer računalo, da se bo širitev zgodila še prej. Toda tisti odločitvi so sledile številne krize, kar je pripeljalo do zamud. Poudaril je še, da je v deklaraciji zelo veliko pozitivnih sporočil. Od investicij do roaminga.
 
14.43 Janez Janša: Vrh je bil zelo pomemben dogodek, ki je izkristaliziral položaj v regiji.​

14.42 Ursula von der Leyen: Današnja izjava jasno kaže, da smo predani širitvi.

14.40 Ursula von der Leyen:​ Zagotovili smo devet milijard evrov za gospodarski naložbeni načrt, ki bi lahko spremenil položaj na Zahodnem Balkanu. Z BiH smo govorili tudi o odpravi termoelektrarn.

14.39 Ursula von der Leyen: Pri napredku v pogajanjih s Severno Makedonijo in Albanijo se je zgodil odlog, zato se je zamajal ugled procesa.

14.37 Ursula von der Leyen: Unija ne bo popolna brez držav Zahodnega Balkana. Komisija se bo zato še naprej trudila po najboljših močeh za integracijo teh držav v sedemindvajseterico. Ne zanikamo, da je naš cilj širitev. ​

14.35 Ursula von der Leyen: Čestitke predsedniku vlade Janši za izvrstno pripravljen vrh.

14.32 Charles Michel: Ključno je izvesti pomembne reforme. Omenil je tudi rekordno vrednost evropskih naložb na Zahodnem Balkanu. Potekala je tudi zelo široka razprava na temo manjšin in pri tem bi si želeli videti napredek, je dejal. 

14.30 Charles Michel se je Sloveniji zahvalil za organizacijo včerajšnjega in današnjega dohodka. »​Balkan je strateškega pomena, poudarili smo pomen evropske perspektive. Radi bi dosegli napredek na poti k širitvi.​«

13.48 Čeprav so se pojavile informacije, da bi se lahko tiskovna konferenca Ursule von der Leyen, Charlesa Michela in Janeza Janše začela prej, kot je bila predvidena, je nastala zamuda. V živo jo boste lahko spremljali na spodnji povezavi.



12.30 Močan naliv je danes sicer idilično prizorišče na Brdu pri Kranju spremenil v blatni dol. 





12.15 Za nemško kanclerko Angelo Merkel, ki se po šestnajstih letih poslavlja od politike, je današnji vrh EU eden zadnjih. V pripravah na vrh se je veliko govorilo tudi o tem, kakšna je njena zapuščina na Zahodnem Balkanu. »Ne verjamem, da jo bodo vsi voditelji v regiji pogrešali. Vsekakor to ne velja za tiste, ki si želijo videti manjšo vlogo Berlina in več popuščanja avtoritarnim nagnjenjem,« je za Delo pojasnila Majda Ruge, raziskovalka na Evropskem svetu za zunanje odnose (Ecfr). »Četudi je bila deležna kritik zaradi prevelikega popuščanja nacionalističnim avtoritarnim voditeljem, se bomo njene vloge – ki je bila pogosto zakulisna – verjetno začeli zavedati šele, ko bo zapustila položaj.«



12.11 Predsednik kosovske vlade Albin Kurti je po poročanju portala European Westeren Balkans potrdil, da se bo med vrhom sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, prisotna naj bi bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. 

12.05 Tiskovna konferenca predsednika evropskega sveta Charlesa Michela, predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in premiera Janeza Janše je predvidena ob 13.30.

11.40 Med udeleženci vrha je tudi češki premier Andrej Babiš, ki je po prihodu na Brdo mimo novinarjev odvihral s telefonom na ušesu. Ali je res imel neodložljiv klic ali pa se je le želel izogniti neprijetnim vprašanjem po razkritju Pandorinih dokumentov, lahko le ugibamo. Češki tajkun se je tik pred parlamentarnimi volitvami znašel v težavah, saj ni prijavil ustanovitve dveh slamnatih podjetij, prek katerih je »opral« okoli 19 milijonov evrov, s katerimi je njegovo hčerinsko podjetje iz Monaka nakupilo dvorec, vilo, posestva in druge nepremičnine v francoskem mestu Mougins.



11.23 »Balkan je del Evrope in Španija se zavzema za evropsko širitev in integracijo balkanskih držav v Evropsko Unijo,« je na Brdu pri Kranju dejal španski premier Pedro Sánchez. Španija je sicer ena od petih držav članic (poleg Grčije, Romunije, Cipra in Slovaške), ki niso priznale Kosova. Na vprašanje novinarjev, ali mu bo zaradi tega neprijetno sesti za skupno mizo s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem, kot je to veljalo za njegovega predhodnika Mariana Rajoyja, je Sánchez odvrnil, da je treba sodelovati na vseh takšnih srečanjih. Zaradi neenotnega stališča članic do kosovske neodvisnosti na Brdu danes ni nacionalnih emblemov najmlajše evropske države.



11.19 Na Brdu pri Kranju se danes skupno mudi 35 voditeljev in voditeljic EU in držav Zahodnega Balkana.



10.54 Društvo novinarjev Slovenije je današnje dogajanje na Brdu pri Kranju izkoristilo za ponovno opozorilo na nevzdržen položaj Slovenske tiskovne agencije, ki že 279. dan svoje delo opravlja brez plačila. Vprašanje financiranja STA je zaznamovalo tudi julijski obisk kolegija evropske komisije v Sloveniji. Čeprav je takrat predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila, da mora Slovenija zagotoviti neodvisnost in financiranje agencije, se položaj do danes ni izboljšal.



10.45 Po besedah predsednika latvijske vlade Artursa Krišjānisa Kariņša je pomembno razumeti vlogo, ki jo lahko Zahodni Balkan igra pri ustvarjanju močnejše Evrope. »Če želimo povečati naš geopolitični vpliv, je Zahodni Balkan tako rekoč naše dvorišče.« Regija je po besedah Latvijca zelo jasen primer tega, pred kakšno izbiro je Evropa: »Tem državam lahko ponudimo roko in jih povlečemo k sebi, lahko pa pustimo nekomu drugemu, da jih povleče v drugo smer.«

10.37 Izjava predsednika evropskega sveta Charlesa Michela pred začetkom današnjega vrha EU-Zahodni Balkan.

10.27 Čeprav Nizozemska spada v skupino držav članic EU, ki so najmanj navdušene nad širitvijo, se je nizozemski premier Mark Rutte na Brdu zavzel za čimprejšnjo deblokado pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo, ki jih ovira Bolgarija. »Nisem navdušen, da so pristopna pogajanja s Severno Makedonijo blokirana. Mislim, da bi jih morali čim prej deblokirati. Upamo, da se bo to lahko zgodilo po volitvah v Bolgariji. Hkrati moramo tudi mi storiti vse za to, da bo res tako.«

10.20 Kosovski premier Albin Kurti je opozoril, da so minila več kot tri leta, odkar je evropska komisija drugič zapored predlagala liberalizacijo vizumskega režima za državljane Kosova, zamudo pa označil za veliko krivico. »Upam, da bo ta vrh pomagal EU pri temu, da ostane zvesta svojemu bistvu – širitvi. Kot najpomembnejši politični projekt in zgodovinski proces po drugi svetovni vojni bi se EU še naprej morala širiti, zato da postane Evropa. In Zahodni Balkan je regija, ki ji manjka do izpolnitve tega cilja.«

10.06 V kongresni center Brdo sta prispela tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki nista dajala izjav za medije.





9.55 Vrh EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju spremlja več sto predstavnikov medijev z vse Evrope.

9.38 Zaradi vrha EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju bo tudi danes po poročanju STA na območju Kranja z okolico oviran promet. Popoldne bodo predvidoma za krajši čas zaprli cesto med Brdom in Brnikom po avtocesti, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Promet na tem območju bo oviran zaradi potovanj varnostnih kolon s policijskim spremstvom. Policisti bodo izvajali predvsem krajše mobilne zapore prometa. V popoldanskem času pa bo predvidoma krajši čas izvedena tudi popolna zapora ceste med Brdom in Brnikom po avtocesti.

9.36 Voditelji EU si danes po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen želijo poslati zelo jasno sporočilo, in sicer da Zahodni Balkan sodi v EU. »Te države si želimo znotraj EU, saj smo del iste evropske družine. Delimo si skupno zgodovino, iste vrednote in globoko sem prepričana, da tudi enako usodo. Šest zahodnobalkanskih držav je prehodilo dolgo pot, vložile so veliko napora v sprejemanje reform. Zavedam se, da je potrebnega še veliko dela, na primer na področju vladavine prava, neodvisnosti sodstva in svobode medijev. Toda hkrati moramo priznati dosedanje napore in napredek.«

9.12 Med sinočnjo delovno večerjo je beseda po poročanju bruseljskega Politica na kratko tekla tudi o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Slovenski premier Janez Janša naj bi znova pozval k vključitvi Albanije, Severne Makedonije, Kosova, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore v EU do izteka tega desetletja. Toda zaradi pomanjkanja navdušenja nad širitvijo v več državah članicah EU je verjetnost tega izrazito majhna. 



9.11 Med prvimi sta na Brdo prispela črnogorski predsednik Milo Đukanović in srbski predsednik Aleksandar Vučić.



8.58 Prve delegacije že prihajajo v kongresni center Brdo, kjer bo danes potekal vrh EU-Zahodni Balkan.

8.55 Predsednik evropskega sveta Charles Michel je po sinočnjem neformalnem srečanju poudaril, da enotnost evropske sedemindvajseterice njena ključna prednost. »Na podlagi naukov iz nedavnih kriz smo zavezani konsolidirati našo moč in okrepiti našo odpornost z zmanjšanjem naše odvisnosti od drugih.«

Evropska unija lahko po njegovih besedah postane bolj učinkovita na mednarodnem prizorišču samo tako, da poveča svoje zmožnosti za avtonomno delovanje tako na gospodarskem kot na varnostnem in obrambnem področju.

Belgijec je poudaril, da je EU še naprej velika podpornica multilateralizma in na pravilih zgrajenega mednarodnega reda, zavez sodelovanju z zavezniki ter partnerji. Pri tem je posebej izpostavil sodelovanje z Združenimi državami Amerike v okviru zveze Nato, ki predstavlja temelj skupne evropske varnosti.

8.40 Na sinočnji delovni večerji so se voditelji EU posvetili predvsem vprašanjem, ki so se nad sedemindvajseterico zgrnila od zadnjega vrha junija letos.



8.37 Slovensko predsedstvo svetu Evropske unije danes na Brdu pri Kranju gosti vrhunsko srečanje voditeljev sedemindvajseterice in petih držav nekdanje Jugoslavije ter Albanije. Vrh EU-Zahodni Balkan, tretji v zadnjih treh letih, je osrednji dogodek drugega slovenskega predsedovanja svetu EU. Na njem sicer ne bo prebojev glede širitve, si pa Slovenija kot gostiteljica prizadeva za krepitev sodelovanja s soseščino in politično sporočilo glede evropske integracije zahodnobalkanskih držav. Voditelji in voditeljice EU naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili tudi njihovi zahodnobalkanski kolegi.