Morda je že pri nas, a tega še ne vemo

Odkar se je virus afriške prašičje kuge leta 2007 iz Afrike prenesel v Gruzijo, se bolezen, za katero ni zdravila ali cepiva, nezadržno širi po Evropi kljub številnim ukrepom, ki so jih države sprejele. V Sloveniji je za zdaj še niso potrdili, vendar je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavila.

Afriška prašičja kuga, ki povzroča skoraj stoodstotno smrtnost okuženih prašičev, za ljudi pa ni nevarna, se prenaša po številnih poteh. Najpomembnejša prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek. Virus lahko prenaša z okuženo obleko, obutvijo, rokami, okuženimi mesnimi izdelki, ki jih vzame na pot – virus v živilih preživi več mesecev – in s prevoznimi sredstvi iz okuženih držav. Medtem ko se virus z divjimi prašiči širi 20-40 kilometrov letno, mu človek omogoča hitrejše preskakovanje daljših razdalj. Na Filipine je tako prišel iz Nemčije.

O izbruhih virusa pri domačih in/ali divjih prašičih je poročalo že prek 50 držav. Najhuje sta prizadeti Kitajska in Rusija. V prvi, ki ima četrtino svetovne populacije domačih prašičev, je od začetka izbruha pred letom dni umrla ali bilo usmrčena polovica populacije rejnih prašičev, ki je lani štela 440 milijonov prašičev, in znašala polovico svetovne populacije prašičev. Afriška prašičja kuga na Kitajskem, ki je največja proizvajalka in porabnica prašičjega mesa, je zamajala celotni svetovni trg s prašičjim mesom. 

V EU je bilo do 1. decembra letos prijavljenih 1.843 izbruhov pri domačih in 5.670 pri divjih prašičih. Edina država, ki je virus uspešno izkoreninila, je Češka.

Število izbruhov v zadnjem obdobju v sosednjih državah se pri domačih prašičih ni povečalo, so pa dodatne prijave izbruhov prijavljene v Romuniji (29) in Ukrajini (1). Pri divjih prašičih so bili v zadnjem obdobju prijavljeni primeri izbruhov v Poljski (54), Romuniji (19), Bolgariji (22), Latviji (11), Italiji (4), Belgiji (1), Litvi (1) in Slovaški (1). 
 

Veliki rejci previdni, mali ne

Ključno za preprečevanje afriške prašičje kuge je izvajanje biovarnostnih ukrepov. Po besedah dr. Marine Štukelj, strokovnjakinje za bolezni in zdravstveno varstvo domačih prašičev na veterinarski fakulteti v Ljubljani, so na upravi za varno hrano naredili precej za ozaveščanje o teh. Izvedli so izobraževanja za lovce, rejce in veterinarje, letake z najpomembnejšimi ukrepi, prevedene tudi v srbščino in romunščino (za sezonske delavce) delijo na cestnih mejnih prehodih, postajališčih na avtocesti in na letališču, opozorila predvajajo tudi na radiu.

Težko pa je reči, da so vse potrebno za preprečitev izbruha bolezni naredili rejci prašičev, opozarja Štukljeva. Medtem ko se veliki rejci zavedajo pomena izvajanja biovarnostnih ukrepov – ti po njenih besedah niso nič novega, ampak osnovni ukrepi, ki naj bi jih imela vsaka reja, ki želi imeti dobro zdravstveno stanje prašičev –, se mali rejci – v Sloveniji jih je kar 95 odstotkov – z njimi premalo ukvarjajo. »Na severovzhodu Slovenije so gosto posejane majhne reje. Če bo v eni izbruhnila afriška prašičja kuga, bodo skoraj gotovo morali pobiti prašiče tudi sosednji rejci. Treba je doseči, da bodo vsi razumeli, zakaj so ti ukrepi pomembni.«
 

Predviden povečan odstrel divjih prašičev

Slovenija pri ukrepih, predvidenih za preprečevanje izbruha in ob pojavu afriške prašičje kuge, upošteva navodila Evropske komisije. Pri domačih prašičih je prvi ukrep za preprečitev širjenja bolezni usmrtitev in neškodljiva odstranitev vseh prašičev na okuženih gospodarstvih. Določiti je treba okuženo (s polmerom najmanj 3 kilometre) in ogroženo območje (s polmerom najmanj 10 kilometrov), kjer se prepovedo premiki domačih prašičev in njihovih proizvodov. Znotraj območij se bodo v rejah domačih prašičev redno opravljali klinični pregledi in diagnostične preiskave.

Ukrepe pri divjih prašičih predpisuje poseben interventni zakon. V okviru kmetijskega ministrstva je že usklajen, v medresorsko usklajevanje bo poslan ta petek, sprejet bo predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, so sporočili z ministrstva.

Osnutek zakona predvideva dve skupini ukrepov: tiste, ki se bodo izvajali pred pojavom virusa, in dodatne po njegovi potrditvi. Ukrepi pred pojavom virusa med drugim zajemajo zmanjševanje populacije divjih prašičev s povečanim odstrelom, prepoved premikov živih divjih prašičev, izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu ter obvezno prijavo in preiskave vsakega najdenega poginulega divjega prašiča. Ko bo afriška prašičja kuga potrjena, se določijo še dodatni ukrepi: postavitev ograj na ožjem območju okužbe, aktivno iskanje najdenih poginulih divjih prašičev in intenzivni odstrel prašičev na okuženem območju.

V obeh primerih – pred pojavom virusa in po izbruhu – se predvideva povečan odstrel divjih prašičev. V primeru izbruha bolezni je treba na okuženem območju v polmeru treh kilometrov od mesta izbruha usmrtiti vse prašiče, tudi zdrave.

Strokovnjak za divje prašiče z ljubljanske veterinarske fakultete dr. Gorazd Vengušt vidi največjo nevarnost za preprečevanje širjenja virusa prav v izvajanju odstrela zaradi zahtevne konfiguracije terena. Koliko divjih prašičev je v Sloveniji, ni ocene, se pa odstrel po besedah Vengušta povečuje. Če jih lovci letno odstrelijo okoli 13.000, jih je vsaj trikrat ali štirikrat več.
 

Odškodnine in nagrade 

Interventni zakon bo tudi podlaga za financiranje ukrepov, saj bodo z izvajanjem zakona več deležnikom nastali veliki stroški in škoda. Kmetom denimo zaradi izpada pridelka na območjih z omejitvami, lovcem zaradi povečanega preventivnega odstrela. Za kmete zakon predvideva odškodnine zaradi omejitev izvajanja kmetijskih dejavnosti na ograjenih območjih, za lovce nagrade za vsakega dodatno ustreljenega divjega prašiča nad letnim načrtom.

Če afriška prašičja kuga pride v Slovenijo – po besedah Vengušta je morda že pri nas, vendar tega še ne vemo –, bo na udaru tudi že zdaj kadrovsko podhranjena veterinarsko-higienska služba, ki skrbi za odvoze poginulih in povoženih živali. Zakon zanjo predvideva šest dodatnih zaposlitev in šest dodatnih vozil za odvoz živali.
 

Lovci za odobritev dušilcev zvoka

Na Lovski zvezi Slovenije so v pripombah k osnutku zakona predlagali izplačilo stimulacije za povečan preventivni odstrel divjih prašičev. V Nemčiji za vsakega ubitega divjega prašiča izplačajo 40 evrov, je pojasnil direktor strokovne službe Srečko Žerjav, zato bi morala takšen odstrel stimulirati tudi naša država.

Zavzemajo se za odobritev uporabe umetnih virov svetlobe (osnutek interventnega zakona predvideva tudi nočni lov) in dušilcev poka na lovskem orožju. Tako bi bil odstrel divjih prašičev bolj učinkovit in lovci pri njem ne bi potrebovali pomoči policijskih ali vojaških specialcev kakor na Češkem.

Ta dva ukrepa so v lovski zvezi predlagali tudi za vpis v novelo zakona o orožju, ki jo je vlada konec oktobra poslala v državni zbor. »Novi zakon o orožju bi moral smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in supresorjev (dušilcev) zvoka. Evropska uredba o orožju namreč ne postavlja nobenih omejitev za uporabo teh tehničnih pripomočkov. Strel v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah pogosto vznemiri občane, ki nemalokrat prijavijo kršitve javnega reda in miru policiji. Uporaba supresorjev pri lovu je brez dvoma tudi v interesu javnega zdravja, saj smo tveganju poškodbe sluha izpostavljeni praktično vsi lovci,« so zapisali v izjavi za javnost.