Demokratom je uspel prevzem večine v predstavniškem domu zveznega kongresa. Poleg tega so nanizali nekaj pomembnih uspehov na guvernerskih volitvah, kar bo pomembno za predsedniške volitve 2020. A republikanci so na vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata uspeli obdržati in malce povečati svojo večino v senatu.
Strašenje pred invazijo priseljencev in zmerjanje nasprotnikov z drhaljo sta bili učinkoviti taktiki Trumpa za utrjevanje republikanskih okopov. FOTO: Aaron P. Bernstein/AFP
Demokrati so dolgo upali, da se bodo uresničile zanje optimistične napovedi o modrem valu, velikem zasuku volilnega telesa na levo, ki bi prinesel njihovo prevlado ne samo v tekmi za oba domova kongresa, pač pa tudi na ravni posameznih zveznih držav.
Toda
Donald Trump je imel svojo računico, v zadnjih tednih je državo prepotoval po dolgem in počez in z vrsto zborovanj in izjemno ostro retoriko morda odvrnil še več neodvisnih volivcev, toda razgrel dovolj svojih privržencev, da so preprečili prevlado demokratov. Ob tradicionalnih težavah za stranko na oblasti na vmesnih volitvah izguba poslanskega doma ni preveliko presenečenje, toda ob utrditvi položaja v senatu in pomembnih zmagah za guvernerske stolčke na Floridi in v Georgii na desnici kljub temu zadovoljno trdijo, da niso samo previharili pričakovanega političnega neurja, ampak utrdili svoj položaj pred prihodnjim volilnim ciklom, ki se je danes tako rekoč že začel.
Neuradni rezultati
Tudi pomoč Oprah Winfrey ni pomagala Stacey Abrams, da postane prva temnoplta guvernerka Georgie. FOTO: Christopher Aluka Berry/Reuters
Demokrati so dosegli nekaj zgodovinskih zmag,
Jared Polis, novi guverner Kolorada, je prvi odkrito homoseksualni kandidat, ki bo vodil zvezno državo in je nemudoma postal daleč najbolj progresiven ameriški guverner.
Ilhan Omar v Minnesoti in
Rashida Tlaib v Michiganu sta prvi muslimanski poslanki v ameriškem kongresu,
Alexandria Ocasio-Cortez iz New Yorka ni samo najmlajša poslanka v zgodovini kongresa, pač pa hkrati demokratična socialistka. Toda volilni torek še zdaleč ni razrešil razhajanja med zmernim in levim krilom stranke.
Večina najpomembnejših progresivnih kandidatov je izgubila,
Andrew Gillum ne bo prvi temnopolti guverner Floride,
Stacey Abrams prva temnopolta guvernerka Georgie,
Beto O'Rourke je sicer razmajal rdeči Teksas, toda v politiki ni srebrnih medalj. Izgubil je tudi zmerni
Phil Bredesen v Tennesseeju, kjer je pop zvezdnica
Taylor Swift sprožila plaz podpore zanj med mladimi, a očitno ne dovolj velik.
Beto O'Rourke ne bo senator Teksasa, toda liberalni politik je sprožil Betomanijo po vseh ZDA, izjemno tesen poraz v še vedno konservativni zvezni državi pa ga je postavil na čelo možnih demokratskih predsedniških kandidatov. FOTO: Loren Elliott/Reute
Demokrati tako še zdaleč niso rešili vprašanja, v katero smer naj se obrne stranka, saj je energija na strani njenega levega krila, toda za zdaj politična realnost kaže, da ta ne pritegne dovolj volivcev v notranjosti države in v neodločenih zveznih državah, ki nihajo med levico in desnico.
Na drugi strani je Trump prečistil republikanske vrste, večina zmernih politikov je izgnana iz vplivnih položajev, stranka je postala povsem njegova. Ker vmesne volitve postavljajo temelje za predsedniško tekmo, je za zdaj jasno, da bo imel predsednik prihodnje dve leti velike težave z uresničevanjem svoje politike, prav tako ga verjetno čaka vrsta preiskav. Toda hkrati ima novo tarčo za svoje jedke napade, demokratski spodnji dom kongresa, ki ga bo brez dvoma okrivil za vse politične neuspehe, medtem ko mu bo poenotena stranka kimala. Ta čas pa bodo demokrati še vedno iskali svojo identiteto na novem političnem zemljevidu ZDA.