Danes je bilo napovedanih več kot 2000 demonstracij v več kot stotih državah. Učilnice in predavalnice so zapustili učenci, dijaki in študenti v mestih, kot so Wellington, Sydney, Bangkok in Hongkong. Opremljeni s plakati z napisi, kot so Nimamo planeta B, Uničujete našo prihodnost in Če se ne boste vi obnašali kot odrasli, se bomo mi, so se podali na ulice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Delhiju, enem najbolj onesnaženih mest na svetu, se je zbralo okoli 200 mladih. »Odločiti se moramo, ali želimo sedeti ob strani ali pa storiti nekaj za naš planet,« je opozorila 16-letna Srijani Datta. »Večina nas je starih 16 ali 17 let in bomo kmalu polnoletni. Takrat bomo lahko volili in kot volivci bomo pokazali, da nam je mar za podnebne spremembe,« je še posvarila politike.



V Sydneyju je 18-letni Charles Rickwood spomnil, da bo brez ukrepanja avstralski Veliki koralni greben uničen. »Če se bodo nadaljevali trenutni trendi, se bo naš ocean segrel za eno ali dve stopinji in to bo preprosto nevzdržno,« je dejal.
Proteste po vsem svetu je navdihnila švedska najstniška aktivistka Greta Thunberg, ki se je lani utaborila pred parlamentom v Stockholmu in zahtevala podnebno ukrepanje. »To je šele začetek,« je mladenka na spletnem družbenem omrežju twitter zapisala danes.



»Zadnji podatki kažejo na 2052 krajev v 123 državah na vseh kontinentih, tudi na Antarktiki. Vprašanje torej je: kaj boste vi počeli 15. marca 2019?« je dodala po navedbah nemške tiskovne agencije DPA.

Thunbergova je dala tudi izjave za lokalne medije, v katerih je dejala, da je navdušena nad današnjim dnem. Na vprašanje, kakšen vtis je dobila v pogovorih s svetovnimi voditelji na letošnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu in na lanski podnebni konferenci v Katovicah, pa je odgovorila: »Niso še niti začeli delati. Ne vem, kaj delajo, zapravljajo čas. Za začetek bi morali jasno povedati, kakšna je situacija in kaj moramo storiti, za koliko moramo zmanjšati izpuste,« je dodala 16-letnica. Na vprašanje, ali naj se današnjim protestom pridružijo tudi odrasli, pa je odgovorila: »Sami se morajo odločiti, če hočejo, da imajo njihovi otroci prihodnost.«



Demonstracije so medtem pri politikih naletele na neenoten odziv. Avstralski minister za izobraževanje Dan Tehan je tako ocenil, da protesti »niso nekaj, kar bi morali spodbujati«.

Medtem je novozelandska premierka Jacinda Ardern menila, da je pomembno, da mlada generacija pošlje svoje sporočilo. »Slišimo vas in nadaljujemo pripravo poti za ogljično neodvisnost,« je zagotovila. »Prosim, še naprej prihajajte s čim več ljudmi, saj svojih ciljev preprosto ne moremo doseči sami,« je dodala.



Kljub 30 letom svaril o resnih posledicah se izpusti toplogrednih plinov še vedno zvišujejo. Emisije ogljikovega dioksida so tako leta 2017 kot lani dosegle rekordne ravni.

Voditelji držav so leta 2015 v Parizu sprejeli pariški sporazum, ki jih zavezuje k omejitvi dviga globalne povprečne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Vendar pa je pot do tega cilja nejasna.

V Sloveniji podnebni štrajki ravnokar potekajo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, na Ravnah na Koroškem, v Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku.