Milenijci določajo trend brezmesne prehrane

S krepitvijo zavedanja, da je živinoreja eden največjih onesnaževalcev planeta, ki povzroča trpljenje milijard rejnih živali, da prehranjevanje z rastlinsko hrano precej zmanjšuje tveganje za civilizacijske bolezni, ter ob hkratnem poudarjanju, da so beljakovine pomembni gradniki za naše telo, potrošniki vse bolj prisegajo na rastlinske nadomestke mesnih in mlečnih izdelkov. Velikani mesne in mlečne industrije ter manjša podjetja, ki razvijajo rastlinske alternative mleku in mesu, jim sledijo.

Alternativni viri beljakovin in fleksitarijanstvo – večinsko prehranjevanje z rastlinsko prehrano – so že dve leti na seznamu najpomembnejših prehranskih trendov podjetij, ki merijo utrip živilske industrije in potrošnikov. Oba trenda poganjajo milenijci, ki se resneje kot prejšnje generacije spogledujejo z brezmesno prehrano. Po podatkih agencije Nielsen vsak tretji milenijec dnevno uživa rastlinske nadomestke mesa, vsak drugi pa nekajkrat na teden.



Rastlinske alternative mesu so tudi najhitreje rastoč segment alternativnih beljakovinskih virov, ker jih ljudje najpogosteje izberejo kot premostitvena živila pri prehodu v vegetarijanstvo. Od leta 2010 njihova globalna prodaja raste osem odstotkov na leto, lani je dosegla okoli dve milijardi dolarjev. Do leta 2050 bi lahko rastlinski nadomestki mesa zavzeli tretjino trga z alternativnimi beljakovinami, ocenjujejo v podjetju Lux Research. Evropa je največji trg za rastlinske mesne nadomestke, njihova prodaja predstavlja slabih 40 odstotkov globalne.
 

Meso, za katerega ni umrla nobena žival

Rastlinsko mleko, kot sta sojino in mandljevo, pa vse bolj izpodriva običajno mleko. Predstavlja že desetodstotni tržni delež v segmentu mlečnih izdelkov, medtem ko povpraševanje po mlečnih izdelkih živalskega izvora stagnira. Prihodki od prodaje rastlinskih alternativ mleku so se v obdobju 2009–2015 podvojili in znašajo 21 milijard dolarjev, medtem ko potrošnja živalskega mleka na prebivalca upada. V ZDA je v zadnjih petih letih upadla za 13 odstotkov, v Evropi za štiri. Riževo, kokosovo in ovseno mleko niso več nišni izdelki, podjetja pri razvoju mlečnih alternativ eksperimentirajo z več drugimi rastlinami, ki vsebujejo beljakovine, med drugim z lanom, konopljo in grahom.

Novi rastlinski viri beljakovin – fižol mungo, volčji bob in (morska) trava –, nove metode za izboljšanje okusa, teksture in hranilne vrednosti ter biotehnologija, ki obeta napredne rastlinske beljakovine in tako imenovano čisto meso, obljubljajo, da bomo v prihodnosti uživali z beljakovinami bogato hrano brez potrebe po ubijanju živali. Več podjetij, podprtih z milijoni dolarjev iz skladov tveganega kapitala, poskuša narediti meso iz celičnih kultur, vzgojenih v laboratoriju.

Komercializacije za zdaj ni na vidiku, a stroški proizvodnje se hitro zmanjšujejo. Ko bo luč sveta ugledal prvi cenovno dostopen zrezek iz laboratorija, bo treba premagati le še tako imenovani dejavnik gnusa.