»Meja Kosova z Albanijo ni meja Albanije«

Sredi prihodnjega tedna se začne predvolilna kampanja pred izrednimi parlamentarnimi volitvami na Kosovu, ki bodo šestega oktobra. Vodja stranke Vëtevendosje (Samoopredelitev) Albin Kurti, ki je kot vodja opozicije pred leti iz protesta proti skorumpirani oblasti metal solzivec med poslance in zato moral v zapor, je kot kandidat za premiera na kratko pojasnil, kako si predstavlja prihodnost Kosova.

Politična retorika, ki vsebuje zamisli o spreminjanju meja in risanju novih zemljevidov, je povsod na svetu občutljiva, na Balkanu, ki velja za nekakšen evropski sod smodnika, pa še toliko bolj. Albin Kurti, ki je kot prvi mož kosovske stranke Vëtevendosje, eden najresnejših kandidatov za novega predsednika vlade Kosova, je s svojim ekskluzivnim pogovorom za makedonski časnik Sloboden pečat dvignil precej prahu v regiji.

Kurtiju kot ostremu nasprotniku Ramusha Haradinaja, ki je julija letos odstopil s položaja premiera, analitiki pripisujejo velike možnosti na izrednih volitvah 6. oktobra. Na vprašanje makedonskih novinarjev, ali se zavzema za veliko Albanijo, je odgovoril nikalno.

»Nas so za velikoalbanske težnje obtoževali tisti, ki so hoteli ustvariti veliko Srbijo. Mi smo dobili nalepko, oni pa ozemlje. Z Albanijo si želimo dobrih odnosov. Imamo dve državi, smo pa en narod. Ne moremo pozabiti, da je meja Kosova z Albanijo meja Jugoslavije in Srbije, ni to albanska meja,« je dejal Kurti.

Prosili smo ga, da za Delo pojasni, kaj misli s tem, da albanska meja z Jugoslavijo ni bila albanska meja, če je prav Albanija do padca železne zavese veljala za eno najbolj zaprtih držav na svetu. In kako je mogoče pojasniti brutalnost albanskih mejnih organov, ki so v tistem obdobju budno pazili, da ne bi kdo odšel iz države ali vanjo prišel nenadzorovano, če Albanija ni priznavala meje z Jugoslavijo.

»Danes je kontekst povsem drugačen kot v času, ko se je Jugoslavija razšla s stalinizmom in sta se tako državi oddaljili. Dejansko je ta meja bila vedno meja Jugoslavije in kasneje Srbije, nikoli pa ne albanska meja,« nam je povedal Kurti.
 

Raje bi se znebil elite kot ozemlja

Kljub temu se Kurti od ideje velike Albanije ograjuje, obenem pa spomni, da so države v EU veliko bolj integrirane kot Kosovo in Albanija, ki nimata skupnega trga, skupne valute in skupne centralne banke.

»Do združitve Kosova z Albanijo naj ne pride po poti razpada države Kosovo ali tako, da se znebimo dela našega ozemlja. Menim, da je Republika Kosovo zgodba o uspehu in takšna mora ostati. Moramo se znebiti, ne dela našega ozemlja, temveč dela naše politične elite,« je oster Kurti.

Razpravo o izmenjavi ozemelj ostro zavrača, saj pri tem ne gre za dialog o miru, ampak o vojni. Spomnil je, da sta se tudi hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Milošević pogovarjala o izmenjavi ozemelj v Bosni in Hercegovini, medtem ko sta se vojskovala. »Želimo si dialoga o miru, o pravicah ljudi, državljanov in narodov, ne pa o izmenjavi ozemelj,« pravi Kurti.
 

Ključna ovira je korupcija

Gospodarstvo in življenjski standard ljudi na obubožanem Kosovu sta še vedno v veliki meri odvisna od denarja, ki ga domov pošlje okoli 800.000 izseljencev. Po podatkih centralne banke Kosova je lani v državo prišlo rekordnih 800 milijonov evrov.

Ključna ovira gospodarskemu napredku države ostaja korupcija, je prepričan Kurti, prvi pogoj za odpravo korupcije vidi v zamenjavi političnih elit na oblasti. To je po njegovem mnenju podlaga za gospodarski preporod in vzpostavljanje razmer za privabljanje tujih naložb, ki bi ljudem dolgoročno omogočile boljše življenje.