Mega diplomiranec zatresel Srbijo

Beograd – Pomembna ovira za države zahodnega Balkana pri približevanju EU utegne biti njihovo znanje. Po besedah tujih svetovalcev, ki delujejo v Srbiji in v drugih državah regije v imenu EU, je prišlo zadnja leta do bistvenega upada znanja v državnih službah, administracija razpada in ni sposobna izvesti svojih nalog, denimo implementirati sprejetih zakonov. Slab univerzitetni izobraževalni sistem, ki gre z roko v roki z vladajočimi politikami, ne zagotavlja znanja. Diploma je v mnogih primerih zgolj prazen papir. Na tisoče diplom z Balkana bi moralo skozi sito, meni srbski akademik prof. dr. Dušan Teodorović.

Čeprav je na prvi pogled izobraževanje idealno – fakultet in univerz je vse več, prav tako študentov in diplomantov – je, kot trdijo poznavalci, znanja vse manj. V državah zahodnega Balkana – Srbiji, Kosovu, BiH, Črni Gori in Makedoniji je prišlo do hiperinflacije fakultet in diplom, do njih na različne načine.

Doktorat plagiat

Pandorino skrinjico je v Beogradu odprl doktorat finančnega ministra Siniša Malega, za katerega so po šestih letih, odkar ga je pridobil, zdaj uradno ugotovili, da je plagiat. Pot do dokončne odločitve je bila dolga in zapletena. O plagiatu je odločalo več komisij – pred etično tudi strokovna, ki ni ugotovila plagiatorstva, zaradi česar se je kar 300 profesorjev podpisalo pod pritožbo in zahtevalo ponovno presojo, študentje pa so za dvanajst dni blokirali rektorat. Kot povsod, v Srbiji pa še posebej, ni lahko nasprotovati vladajočim.

Razglasitev ministrovega doktorata za plagiat so zato mnogi šteli za zmago avtonomije univerze, čeprav bi bilo v demokratični družbi, kjer znanje nekaj velja, takšno odločitev mogoče pričakovati od vsake univerzitetne komisije. Po drugi strani politiki profesorjem niso verjeli – očitali so jim, da so sprejeli politično odločitev. Burnih polemik ni in ni hotelo biti konca. Ali bo finančni minister, ki ima v rokah ključ do vsega davkoplačevalskega denarja, odstopil sam ali ga bo predsednik države Aleksandar Vučić odstavil? Zdelo se je, da se je Srbija zatresla v temeljih – zgodilo se ni pa nič.

Diploma brez profesorjev, profesorji brez plačila

Piko na i je izobraževalnemu sistemu te dni postavil dokumentarni film z naslovom Mega diplomiranec, ki je povedal »vse« o diplomi ministra za notranje zadeve in podpredsednika vlade Nebojša Stefanovića. Diplomiral naj bi v podjetju Megatrend mednarodni strokovni konzorcij v Londonu, kjer menda sploh ni bilo profesorjev, diplomo pa mu je nato priznala zasebna Univerza Megatrend v Beogradu. Njen lastnik Mića Jovanović je dva dni po predvajanju filma Univerzo, ki ima samo v Beogradu 26 fakultet, prodal, po njegovi izjavi za 56,1 milijona evra. Razlog? Medijski linč in petletna gonja, zaradi katere je upadel vpis, je dejal.

Ena največjih zasebnih univerz v Srbiji je po navedbi zdaj že bivšega lastnika odromala v roke nemških skladov, ki jih v Srbiji zastopa Dejan Đorđević. Ni jasno, ali je prodaja politična ali poslovna poteza. V medijih so se takoj pojavila ugibanja, ali konzorcij sploh obstaja. Đorđević je obstoj potrdil, hkrati pa napovedal, da je finančna konstrukcija takšna, da bodo profesorji delali brez plačila, le iz ljubezni do poučevanja. To je kasneje zanikal. V času, ko najbolj razvite države sveta profesorje izjemno dobro plačujejo, je to slaba napoved.

Po besedah prof. dr. Dušana Teodorovića, člana Srbske akademije znanosti in umetnosti, imajo mnogi vodilni v državi sumljive diplome: šolali so se na zasebnih fakultetah in nimajo znanja. »Ne gre samo za doktorat ministra Malija in Stefanovića. Preveriti bi bilo treba na tisoče diplom in doktoratov,« je dejal akademik in naštel še nekaj ljudi na pomembnih položajih, za katere meni, da imajo sumljive diplome: »Sumljiva je diploma ministra za obrambo Aleksandra Vulina, ministra za socialo Zorana Džordževića, pa guvernerke Narodne banke Srbije Jorgovanke Tabaković. Tudi bivši predsednik države Tomislav Nikolić, ki je bil najprej gradbeni tehnik, je potem pri 55 letih na zasebni fakulteti v kratkem pridobil diplomo. Še na stotine drugih po raznih vodstvenih službah v državnem aparatu je pridobilo diplome na sumljiv način.«

Več kot 160 fakultet, a malo znanja

K sumljivim diplomam prispeva konkurenčnost, ki se je razvija med (pre)številnimi fakultetami. Najbolj so oblegane fakultete za organizacijske vede, ekonomijo in marketing. V Srbiji, ki ima sedem milijonov prebivalcev, je kar 14 univerz – polovica državnih, polovica zasebnih – s skupaj več kot 160 fakultetami. Lani je bilo vpisanih v prvi letnik dobrih 52 tisoč študentov od 72 tisoč 19-letnikov, diplomiralo je več kot 45 tisoč študentov. Da bi diplomirali, so po besedah Teodorovića, dovoljene vse poti.

»Programi so skrajšani, ponekod študentov ne sprašujejo, ampak jim samo pišejo ocene, drugje ni treba obiskovati predavanj. Lahko najameš koga, ki ti napiše diplomo,« našteva sogovornik. Po njegovih besedah je težav veliko več v zasebnih fakultetah, ki sicer v svetu pogosto veljajo za boljše kot državne. »Srbija, prav tako pa tudi druge države regije, profesionalno in moralno niso bile pripravljene na zasebno izobraževanje. Mnoge izdajajo diplome brez znanja. O tem vsi molčijo. To je velika težava tudi drugih držav na Balkanu, ki je v Srbiji ni mogoče odpraviti brez spremembe oblasti,« je prepričan akademik.

Podobno množično so se razvile tudi zasebne fakultete v drugih državah regije zahodnega Balkana v letih, ko so mednarodne inštitucije nudile finančno pomoč. V Severni Makedoniji, denimo, kjer živi tako kot v Sloveniji dva milijona prebivalcev, imajo 23 univerz s številnimi fakultetami, v BiH je za 3,5 milijona prebivalcev 24 univerz, od tega 18 zasebnih z več kot 90 fakultetami.

Slovenske izkušnje

Svoj mednarodni program je v Sarajevu, Prištini in Skopju nekaj let izvajala in ga v Skopju še izvaja Ekonomska fakulteta Univerze Ljubljana. Po besedah njene dekanje, prof. dr. Metke Tekavčič, imajo »vse države regije enake težave z zasebnimi fakultetami. Še veliko bodo morali narediti za izboljšanje kakovosti in za zmanjšanje števila fakultet glede na število prebivalcev. Zdaj je povsod preveč vpisnih mest«. Kot dobra poznavalka razmer poudarja, da je »univerzitetno izobraževanje v Sloveniji zdaleč najboljše na Balkanu, a znotraj zasebnih fakultet tudi pri nas prihaja do anomalij, na primer a, da delujejo nekatere zasebne fakultete skoraj brez profesorjev, predvsem z upokojenimi profesorji ali s predavatelji brez kompetenc«.

Iz balkanskih držav prihajajo ljudje na delo v Slovenijo, tudi z diplomami. Vsaka diploma mora skozi nostrifikacijski postopek pri univerzi, kot vse diplome iz tako imenovanih tretjih držav. Kolikor vemo, ta postopek ugotavlja zgolj formalnost diplome - ali se študujski program ujema s slovenskim - ne pa tudi znanja. V države bivše Jugoslavije pa odhajajo na podiplomsko izobraževanje - po magisterije in doktorate - tudi Slovenci. Podatke o tem, koliko je takšne medsebojne izmenjave kadrov, še čakamo.