Medijska pluralnost ni več le stvar novic

Ponudba, ki jo je dala družba 21st Century Fox v lasti Ruperta Murdocha za nakup največjega­ evropskega medijskega in telekomunikacijskega podjetja, poraja neprijetna vprašanja o koncentraciji lastništva medijev v Združenem kraljestvu. 

Britanski varuh konkurence (CMA) je v torek poslal britanski vladi končno poročilo revizije pred­laganega prevzema družbe Sky. Na podlagi tega se bo vlada v 30 dneh odločila, ali bo podprla oziroma zavrnila prevzem. Varuh konkurence je v preliminarni­ razsodbi januarja ugotovil, da ponudba, ki jo je dal Murdochov 21st Century Fox, ne ustreza kriterijem medijske pluralnosti v Združenem kraljestvu in zato ni v javnem interesu. Odločitev je bila za nasprotnike prevzema dokaz, da je medijska pluralnost še vedno pomembna vrednota pri ­odločanju o tem, kakšni bodo mediji prihodnosti. Vprašanje pa je, ali bo to na koncu ustavilo ­Murdochove ambicije. 

Zgodba je zanimiva tudi s slovenske perspektive, saj je v njej mogoče najti vzporednice s prevzemom Pro Plusa, lastnika Pop TV in Kanala A, ki ga želi prek družbe United Group, sicer lastnice največjega kabelskega operaterja v državi, Telemacha, kupiti globalni naložbeni sklad KKR. Tako kot v primeru Skya je to pomembna odločitev, ki utegne imeti resne in daljnosežne posledice za slovenski medijski trg. 
 

Posledice škandala

Murdochova ponudba za prevzem Skya je druga v manj kot desetletju. Sky plc (oziroma BSkyB) je nastal leta 1990 z združitvijo Murdochove televizije Sky in družbe British Satellite Broadcasting. Čeprav je Murdoch prek družbe News Corporation sprva nadzoroval večinski delež v podjetju, se je ta po javni ponudbi delnic BSkyB znižal na današnjih 39 odstotkov. News Corporation je leta 2011 prvič poskusil prevzeti podjetje, ki ga je nekoč že efektivno obvladoval, a mu je to na koncu preprečil škandal z množičnim telefonskim prisluškovanjem, v katerega so bila vpletena uredništva več Murdochovih časopisnih hiš na Otoku. 

Odločitev, ki jo bo britanska vlada sprejela o predlaganem prevzemu, bo v vsakem primeru politična, je v pogovoru za Delo povedal Justin Schlosberg, vodja koalicije za reformo medijev (MRC), ki na Otoku od leta 2011 vodi učinkovito javno kampanjo proti poslovnim ­ambicijam družine Murdoch. »Takšne odločitve so vedno politične. Razlog, da je bil prevzem problematiziran samo na podlagi medijske pluralnosti, ne pa standardov oddajanja [ti določajo pravila obnašanja za televizijske in radijske postaje], je tudi političen, čeprav na drugačen ­način.«

Varuh konkurence zgolj išče način, da bi z najmanj truda ustvaril teren za prevzem Skya, je prepričan naš sogovornik, ki ne more razumeti, kako niti varuh konkurence niti britanski regulator medijev Ofcom nimata težav s predlaganim prevzemom tudi z vidika upoštevanja standardov oddajanja, glede na vse, kar se je v preteklosti dogajalo v medijih, ki so del Murdochovega imperija. 

Lani se je v Združenem kraljestvu končal zadnji odmevni sodni proces, ki je bil posledica škandala­ s telefonskim prisluškovanjem, ko je 17 tožnikov doseglo več ­milijonov funtov vredno poravnavo z družbo News Group, ki izdaja tabloid Sun. Predstavniki družbe nikoli niso priznali, da so tudi na najbolj branem britanskem tabloidu vdirali v telefone znanih oseb, da bi pridobili ekskluzivne informacije o odmevnih zgodbah. Uredništva Murdochovih medijev so bila v zadnjem obdobju vpletena tudi v druge škandale, ki bi morali zbuditi pozornost regulatorjev, so opozorili kritiki. Zlasti odmevne so bile obtožbe o primerih spolnega­ nadlegovanja na ameriški televizijski postaji Fox News.

»Vprašanje, ki bi ga morali postaviti regulatorjem, je, kje je meja, ko so standardi oddajanja kršeni. Kaj mora neki medij storiti, da ga tako obravnavajo? Tu ne govorimo samo o indicih kriminalnih dejanj, ampak o dokazih za prikrivanje resnice, namerno oviranje pravice, zavajanje odborov ..., z drugimi besedami, laganje,« je povedal ­Schlosberg. 

Britanska vlada se noče izpostaviti sodnim postopkom, saj je to s političnega vidika zelo slabo. Podobno po sogovornikovem mnenju velja za regulatorje. Ofcom, denimo, je danes tarča sodnega postopka, ki so ga zaradi njegove odločitve, da bi bil 21st Century Fox primeren lastnik Skya, proti njemu začela civilna gibanja.
 

Širši vidik pluralnosti

Vodstvo Foxa je, da bi pomirilo skrbi, povezane z vplivom prevzema na pluralnost medijev, predlagalo regulatorjem, da bi Sky News, torej novičarski del Skya, prodalo ameriškemu Disneyju, ki je aprila izrazil zanimanje za prevzem televizijske postaje, ne glede na to, ali bo Fox uspešen pri prevzemni ponudbi za celotno družbo. Prejšnji teden se je vmešal v zgodbo še en ameriški medijski konglomerat Comcast, bolj znan kot lastnik televizijske mreže NBC, in napovedal konkurenčno, 22 milijard funtov vredno ponudbo za nakup ­celotnega Skya. 

Izločitev Sky Newsa iz Foxovega prevzema po besedah Jonathana­ Hardyja, profesorja medijskih študij in predstavnika kampanje za medijsko svobodo (CMBF), ne bi odpravila drugih pomembnih pomislekov o predlaganem poslu. »Novonastala družba bi bila pod ­izrazitimi ekonomskimi pritiski, da bi služila oglaševalcem na način, ki bi bil neskladen z obstoječimi pravili za zagotovitev nadzora nad uredniškimi vsebinami,« je prepričan Hardy. Družba, ki bi obvladovala velike deleže na tako različnih medijskih platformah, televiziji, novicah, radiu, tisku in drugih medijih, stacionarnih in mobilnih telekomunikacijah ter internetu, bi lahko po njegovih besedah opazno povečala obseg navzkrižnega promoviranja svojih storitev, »kar bi lahko imelo uničujoč učinek na konkurenčnost, pluralnost, standarde oddajanja in javni interes«. 

Reviziji predlagane združitve, ki sta ju opravila britanski varuh konkurence in regulator za medije, se s tem širšim vidikom pluralnosti nista ukvarjali. A bi se morali. Medijska pluralnost že nekaj časa ni več le stvar novic, ampak bistveno kompleksnejši pojem. To je navsezadnje razvidno tudi v primeru prevzema Pro Plusa, kjer se združujeta tradicionalni medij in kabelski oziroma internetni operater. »Vprašanje je zagotovo relevantno, če vzamete bolj radikalno perspektivo in se vprašate, kako bodo v prihodnje videti dileme pluralnosti,« je povedal Justin Schlosberg. »Ponudniki internetnih storitev, kot je Sky, bodo dejansko nekakšni varuhi vsebin, ki bodo potencialno vplivali na način uporabe informacij, zlasti ob trenutnih zelo omejenih pravilih o nevtralnosti spleta.« Bo enako veljalo tudi za slovenski Telemach? 

Kljub pomanjkljivostim revizij je Schlosberg vesel, da sta ti ustvarili precedens, ki kaže, da je medijska pluralnost še vedno problem. »V marsičem je danes bistveno večji problem kot kdaj prej. Ta ugotovitev je v nasprotju s konsenzom med industrijo in zakonodajalci, ki so govorili, da nam ni treba skrbeti za lastništvo medijev, predvsem zaradi vpliva, ki ga imata Google in Facebook na pluralnost medijskih virov. Danes je jasno, da to ni res.« 

Negativno mnenje varuha konkurence ne pomeni, da je Murdoch­ izpadel iz igre za prevzem Skya. Analitiki in strokovnjaki verjamejo, da bo varuh v končnem poročilu dovolil prevzem družbe pod določenimi pogoji. Ali bo Murdochova ponudba takrat še aktualna, je drugo vprašanje. Jonathan Hardy­ je pojasnil, da se bo končni boj za evropskega medijskega in telekomunikacijskega velikana odvil med Foxom, Disneyjem in Comcastom. »Po mnenju nekaterih analitikov je Murdoch že poražen. Morda, toda položaj Disneyja še ni jasen, Comcastovo ponudbo pa je še vedno mogoče zavrniti.«