V nadaljevanju preberite:

Prisotnost Marinine umetnosti na Kitajskem leta 1988 in zdaj sta dve povsem različni stvari. V času, ko sta Marina in Ulay načrtovala, da se bosta srečala na pol poti po Velikem zidu in se tam poročila, se je Kitajska šele postopoma in plašno odpirala proti zunanjemu svetu. Partijski cenzorji so za odobritev njunega projekta potrebovali toliko časa, da se je njuna zveza v tem času izpela, zvodenela in na koncu razpadla tam, kjer bi morala biti ovenčana s poroko. A prav v tem času se je začela prebujati tudi kitajska konceptualna umetnost. Veliko pozornost in tudi kritične razprave so vzbudila dela umetnikov, kot je Xu Bing, ki je leta 1987 ustvaril svojo Knjigo z neba, veliko instalacijo, narejeno iz belega papirja, na katerem je bilo odtisnjenih štiri tisoč znakov, povsem podobnih kitajskim pismenkam, a brez vsakega smisla. Sporočilo Xujevega dela je bilo: mi samo mislimo, da razumemo tradicijo, vendar v resnici nismo sposobni brati tega, kar nam govori. Nerazumevanje je povezava med preteklostjo in sodobnostjo.