![Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednik vojaškega odbora Nata, admiral Rob Bauer, in Stoltenbergov namestnik Mircea Geoană z zunanjimi ministri zavezniških držav med srečanjem v Bruslju. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP](https://www.delo.si/media/images/20240404/1681807.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Za Nato so bile slovesnosti ob 75-letnici podpisa washingtonske pogodbe še ena priložnost za mantro, da »smo od leta 1949 najmočnejše in najbolj uspešno zavezništvo v zgodovini«. Samohvala ni prikrila negotovosti severnoatlantskega zavezništva v času velike ruske agresije, ki je povzročila geopolitični potres na stari celini.
Kljub veliko besedam pomoči Ukrajini ni dovolj. V zavezništvu pa prevladuje prepričanje, da je namestitev bojnih enot zavezniških držav na vzhodu – najprej so bile napotene v baltske države in Poljsko – močno sredstvo odvračanja Rusije. Druga dilema, ki je bila na slovesnostih prikrita, je negotovost, kar zadeva prihodnje ravnanje ZDA, če bo na volitvah zmagal Donald Trump.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji