Makedonski Albanci podpirajo dogovor z Grčijo in rešitev spora o imenu

V Makedoniji so dogovor med Atenami in Skopjem zaznamovali protesti, grška opozicija pa je včeraj pozvala k nezaupnici Aleksisu Ciprasu. Čeprav rojaki makedonskega in grškega premiera obtožujejo izdaje, bosta po napovedih Zoran Zaev in Cipras v soboto podpisala dogovor o uradnem imenu Makedonije.



Bolgarski premier Bojko Borisov včeraj ni sprejel makedonskega predsednika, ker nasprotuje dogovoru med Grčijo in Makedonijo. Evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn je Gjorgeja Ivanova pozval k odgovornemu ravnanju. Dogovor je podprl tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Odpoved ozemeljskim težnjam

Borisov je tudi ministrici za zunanje zadeve Ekaterini Zaharievi, ki bo konec tedna na obisku v Skopju, naročil, naj se ne sreča z makedonskim predsednikom. Urad bolgarske vlade za komuniciranje je pojasnil, da sta Borisov in Zaharieva, ki sta predlagano ime Severna Makedonija označila za dober kompromis, odpovedala srečanje z Ivanovom, ker se nočejo vmešavati v notranje zadeve njihove sosede.

Bolgarsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je stališče Sofije tako kot celotne mednarodne skupnosti načelno, da je integracija v EU in Nato ključna za prihodnji razvoj njihove sosede, česar ne gre postaviti pod vprašaj. Dogovor namreč odpira pot evroatlantski integraciji Makedonije.

Ker geografsko ime Makedonija zgodovinsko vključuje tudi del Bolgarije, je zunanje ministrstvo opozorilo svojo zahodno sosedo, da novo ime države ne sme postati razlog za morebitno spreminjanje obstoječih meja ali za prevzem jezika, kulture, zgodovine in identitete. Na to so posebej opozorili opozicijski socialisti. Po mnenju bivšega bolgarskega zunanjega ministra Kristiana Vigenina mora Sofija zeleno luč za začetek pridružitvenih pogajanj Makedonije z EU pogojevati z jasno zavezo Makedonije temu, da se odpoveduje ozemeljskim težnjam. To je po včerajšnjem pogovoru z Ivanovom poudaril tudi bolgarski predsednik Rumen Radev.

Dogovor zgled za regijo

Ivanov je napovedal, da dogovora z Grčijo po ratifikaciji v sobranju ne bo podpisal, ker je ocenil, da je Makedonija privolila v vse grške zahteve in ultimate, tako da je odprtih še več vprašanj, kot jih je zaprtih. Vlada je poudarila, da bodo o prihodnosti države odločali državljani in ne Ivanov. Ker zavira prihodnost Makedonije in jo potiska v izolacijo, je vlada ocenila, da bi bilo najbolje, če bi se umaknil iz politike.

Hahn je opozoril Ivanova, da se je v demokraciji treba poslušati in pogovarjati, pri čemer ne smemo pozabiti, da je predsednik države za številne ljudi v državi vzor. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sta v skupni izjavi izrazila upanje, da ne bo izgubljena ta enkratna priložnost za ponoven zagon evropskih in evroatlantskih integracij v širši regiji Zahodnega Balkana. Po njunem je dogovor zgled za druge, kako utrditi mir in stabilnost v regiji.

Lavrov je na srečanju z grškim kolegom Nikosom Kocjasom v Moskvi izrazil pričakovanje, da bodo dogovor podprli tako prebivalci bodoče Republike Severne Makedonije kot Grčije. Sklenil je: »Vedno smo podpirali iskanje rešitve tega vprašanja, brez tujega vmešavanja in brez umetnih pogojev. Zagotavljali smo, da bomo podprli rešitev, ki bo v interesu Grčije in Makedonije, potem ko bo dobila jasno javno podporo.«

Ohranitev državnih simbolov

Pred poslopjem makedonskega parlamenta v Skopju je več tisoč ljudi protestiralo proti dogovoru z Grčijo, da bi se država preimenovala v Severno Makedonijo. Demonstranti so zaprli okoliške ceste in ulice ter vzklikali »Makedonija, Makedonija« in skandirali proti premieru Zoranu Zaevu, ki da je s sklenitvijo sporazuma z Grčijo izdal državo. Proti stavbi sobranja in policistom so metali steklenice in druge predmete. Gorele so navijaške bakle in pokale petarde, nihče pa ni bil poškodovan. Protestniki so se zbrali tudi v drugih mestih po državi.

Prvak koalicijske stranke makedonskih Albancev Demokratična unija za integracijo Ali Ahmeti je potrdil, da bosta Cipras in Zaev podpisala dogovor jutri ob prisotnosti visokega predstavnika EU. Ahmeti je jasno povedal, da makedonski Albanci podpirajo dogovor. Glasnik vlade Mile Bošnjakovski je zagotovil, da bo država ohranila himno, zastavo in grb, ker državni simboli niso bili del pogajanj. Dogovor naj bi uresničili postopoma v petih letih hkrati z odpiranjem makedonskih pogajalskih poglavij z EU.