Macronovo zavzemanje za novi multilateralizem

Treba je postaviti temelje jutrišnjega sveta, se francoski predsednik Emmanuel Macron zavzema za drugačen novodobni multilateralizem, pri tem pa računa na spremenjeno politiko čez lužo v Beli hiši. Novo izvoljeni predsednik Joe Biden naj bi, kakor si obeta uradni Pariz, znova postavil ZDA v številne mednarodne povezave, toda ne po starem: postdcovidski čas zahteva sveže pristope in orodja, ne vrnitve v stari (predtrumpovski) globalizem.

Nemirni mandat Donalda Trumpa se medtem, seveda, še ni končal, zato se je v ponedeljek na pogovor k predsedniku Emmanuelu Macronu in zunanjemu ministru Jean-Yvesu Le Drianu odpravil odhajajoči ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Zagrizeni trumpist je na zasebne počitnice v Pariz prišel s soprogo že v petek, pa četudi je zaradi covida-19 javno življenje v Franciji zaprto, in je na lastno pobudo obiskal Elizejsko palačo, čeravno francoska diplomacija že navezuje stike z novo, Bidenovo administracijo.

Domači mediji, denimo Le Parisien, se spotikljivo sprašujejo, češ le kaj sta lahko zakonca počela drugega, kakor da sta se zadrževala v razkošnih prostorih ameriškega veleposlaništva, a znano je, da je bil Pariz samo postanek na Pompeovi poti v Turčijo, Gruzijo, Izrael, Savdsko Arabijo, Združene arabske Emirate in Katar. Hkrati opozarjajo na diplomatsko zadrego, kajti Pompeo je eden tistih, ki verjamejo, da Trump ni izgubil volitev, in je celo kritiziral tuje voditelje, ki so že vzpostavili stike z Joejem Bidnom in mu čestitali za zmago; Macron je bil med prvimi.



​Francoska politika je morebitno dvigovanje demokratskih obrvi čez lužo preprečila tako, da je Macron vnaprej po telefonu seznanil Bidna o Pompeovem prihodu. Teme pogovora v Elizeju s predsednikom in šefom francoske diplomacije so bile vse trenutne krize, terorizem, Gorski Karabah, Turčija, do katere je Washington prizanesljiv, med Parizom in Erdoğanom pa je v zadnjem času vedno več napetosti. Stran od žurnalističnih mikrofonov so se menda pogovarjali tudi o ameriškem pritisku na jedrski Iran, do katerega hoče Trumpova politika v zadnjem hipu še zaostriti sankcije, pod Bidnom pa se napoveduje manj ostrine, kar podpira prav tako Pariz.

Med perečimi problematikami, nujnimi diplomatske razprave, kaže omeniti še umik ameriških sil iz Iraka in Afganistana pred koncem Trumpovega mandata (čemur francoska zunanja politika nasprotuje) pa sploh podnebje in trgovina. Nekateri prepoznavajo v Pompeovi evropsko-bližnjevzhodni turneji namero, da, kolikor je mogoče, onemogoči prihodnje delovanje nove ameriške administracije in predvsem opozori, da je Trump – najmanj do 20. januarja – še vedno v Beli hiši.

Tesnejši odnosi

Kakor zadnje dni veliko poudarjajo francoski mediji, si predsednik Macron prizadeva za dobre odnose in tesnejše osebne stike z Joejem Bidnom, podobno kot je pred leti pokazal veliko odprtosti do Donalda Trumpa, a ga je kmalu »prečital« in ga po hitri ameriški napovedi o umiku iz pariškega podnebnega dogovora parafraziral Make Our Planet Great again ... Potem ko je zdaj odhajajoči republikanec vztrajno umikal ZDA iz še drugih multilateralnih povezav, nanovo izvoljeni demokrat že sporoča svetu, da jih bo vrnil nazaj. Francija si obeta nujne popravke predvsem v podnebni politiki, transatlantskih povezavah, trgovini, odnosih z jedrskim Iranom, pristopu do covida-19 in cepivu proti njemu kot »svetovnemu skupnemu dobremu« ...

Predsednik Macron, poroča RFI, spet kaže močne svetovne ambicije Francije in čedalje bolj poudarja tudi domačim volivcem, da je v resnici vse povezano: prizadevati si za novodobni multilateralizem pomeni braniti tudi interese Francozov.