Londonski vrh nesoglasij v Natu

Bruselj – Okrogle obletnice institucij so vedno priložnost, da se govori o njihovih zgodovinskih dosežkih. Tudi uradna dramaturgija zasedanja voditeljev ob 70. obletnici Nata je pripravljena kot slavljenje uspehov in izkazane enotnosti.

Toda v Severnoatlantskem zavezništvu nastajajo številna nesoglasja, ne samo pod površjem, temveč pri ocenjevanju ključnih strateških odločitev tudi v javnih ocenah. Donald Trump ga je že na začetku mandata razglasil za zastarelega, skoraj odvečnega. Francoski predsednik Emmanuel Macron ni vznemiril zavezništva samo z oceno o možganskem mrtvem Natu, ampak tudi s spravljivimi toni do Moskve, češ da Rusije ne bi smeli obravnavati kot nasprotnika. Neusklajeno ravnanje Turčije na severovzhodu Sirije, ki je zadevalo interese zavezniških držav, je že tako posebna zgodba.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg redno pojasnjuje, da so nesporazumi del zgodovine Nata: sueška kriza, francoski odhod iz vojaških struktur v 60. letih, iraška kriza … Na zasedanju v Londonu bo le eno delovno srečanje voditeljev, trajalo naj bi okoli tri ure. Veliko prostora za zaplete ne bo, če ne bo presenečenja, denimo s kakšnim Trumpovim tvitom. Na mizi bodo standardne teme, kot so pregled napredka pri delitvi bremen, nadaljnje prilagajanje odvračalne drže, bitka proti terorizmu, razglasitev vesolja kot Natove operativne domene, kibernetična obramba.



Macron je v svojih drastičnih ocenah bolj ali manj osamljen. Kljub številnim političnim napetostim zavezništvo z 29 članicami vendarle razmeroma uspešno deluje. Na drugi strani politični razkoli slabijo njegovo moč. Kočljivo je, ker je izhodišče njegovih ocen o Rusiji nova varnostna arhitektura na stari celini, ki bi v drugačen položaj postavila tako Nato kot tudi EU. Tudi Nemčija je poudarila nenadomestljivost Nata, tako krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel kot socialdemokratski zunanji minister Heiko Maas.


 

Slovenija pri obrambnih izdatkih na repu

Stalnica v Trumpovi drži so kritike evropskih zaveznic, ki da za obrambne izdatke ne namenijo dovolj denarja. Bremena niso uravnotežena, saj je delež ZDA pri tem več kot 70-odstoten. Cilj, dva odstotka BDP, jih ob ZDA dosega le še osem. V veliko manjšem direktnem proračunu Nata za njegovo delovanje (sedež, poveljstvo, plače …), ki je okoli dve milijardi evrov, so zaveznice ustregle Washingtonu. Vse, razen Francije, so povečale svoj delež, po novem je nemški enak deležu ZDA, ki bodo od zdaj plačevale manj.

Po tej novi formuli se bodo stroški Slovenije zvišali za okoli 400.000 evrov. Pri obrambnih izdatkih pa Slovenija ostaja na repu zavezništva. Za njo so le tri države. Z letošnjim deležem 1,04 odstotka BDP ne izpolnjuje niti lastnih zavez o postopnem zvišanju na 1,5 odstotka do leta 2024. Po deležu naložb v opremo je za Slovenijo, izjemoma po propadlem nakupu vojnih letal, le Hrvaška. To ne pomeni le, da je na muhi neposrednih kritik, denimo Trumpovih na vrhu Nata julija lani, temveč da v zavezništvu trpi tudi njena verodostojnost.