Lagardova bo branila Draghijevo nasledstvo

Bruselj – Zavezanost mandatu ECB, gibčno odzivanje na nove izzive in vključevanje bodo tri glavna načela Christine Lagarde kot naslednice Maria Draghija na čelu »varuhov evra« v Frankfurtu.

To je naznanila na zaslišanju v gospodarskem odboru evropskega parlamenta. Mnenje parlamentarcev, o katerem bodo glasovali zgodaj zvečer, ni navezujoče. Francoska pravnica, ki je od leta 2011 direktorica IMF, bo vodilni položaj v ECB, za katerega je bila izbrana na dramatičnem kadrovskem vrhu EU na začetku julija, prevzela 1. novembra. Večkrat je poudarila, da je ECB odgovorna ljudem, in ne voditeljem članic. Tudi finančni trgi je ne morejo voditi, mora pa jih poslušati in razumeti.

Lagardova je pred poslanci opozorila, da je bila ECB v prvi fazi delovanja uspešna v zagotavljanju stabilne in nizke inflacije. Vse se je spremenilo z izbruhom krize leta 2008, ko se je morala začeti spopadati z deflacijskimi tveganji. Tudi sicer se je med finančno krizo, tako kot druge centralne banke, gibala na robu, saj je morala sprejemati ukrepe, ki niso bili nikjer predvideni.    

Preveč ohlapna denarna politika?

Med poslansko razpravo se je slišalo, denimo, da je »ECB rešila evro«, kot je krizno vlogo ECB opisal Sven Giegold iz Zelenih. Za prelomno velja Draghijeva izjava poleti leta 2012, da bo ECB v okviru svojega mandata naredila vse za zaščito evra. Na drugi strani so se iz desnosredinskega EPP slišale kritike preveč ohlapne denarne politike. Nemški konservativec Markus Ferber je opozoril, da naloga ECB ni spodbujanje gospodarstva, marveč ohranjanje vrednosti evra in stabilnost.

Lagardova je branila inovativne ukrepe ECB med krizo, s katerimi se je odzivala na hitro spreminjajoče se gospodarsko okolje. »Brez njih bi bila kriza veliko hujša,« je povedala. Po oceni ECB je po zaslugi takšnih ukrepov gospodarstvo za skoraj dva odstotka večje.

Sicer namerava slediti Draghijevi napovedi preučitve denarnopolitičnega okvira. Opozorila je, da nekonvencionalni ukrepi imajo pozitivne učinke, a morali bi upoštevati morebitne stranske učinke in skrbi ljudi.

Podčrtano z zeleno

Med novimi izzivi, s katerimi se morajo ukvarjati centralne banke, je navedla podnebne spremembe, tehnološki napredek, nevarnost razdrobitve multilateralnega reda. Predvsem na področju »zelenega« je pokazala kar veliko prožnosti, kar bi, denimo, lahko ECB pokazala z nakupovanjem podnebnih obveznic.

Tako kot je v zadnjih letih redno opozarjal Draghi, pričakuje, da bo svoje naloge opravila nacionalna in evropska politika. »Centralne banke ne delujejo v praznem prostoru,« je ocenila. V EU bi morali okrepiti enotni trg, zavarovati delavske standarde z omejevanjem socialnega dampinga in bolj usklajevati fiskalne politike.

Večja vloga evra v svetu

Potrebujemo tako učinkovita in poenostavljena pravila kot tudi finančni instrument (francoski predsednik Emmanuel Macron je predlagal pravi proračun za območje z evrom) kot dopolnilo. Glede tega instrumenta je še veliko nejasnosti.

Večjo mednarodno vlogo evra vidi v kontekstu koristi od izdajanja valute, ki služi kot mednarodna denarna rezerva, in v »večji stopnji strateške neodvisnosti v čedalje bolj negotovem svetu«.  

Glede razmaha različnih »kriptovalut« je odločno vztrajala, da bi tudi tiste, ki niso močno nestabilne, morali biti pod strogo regulacijo.