Kraljevi mostovi čez Rokavski preliv

Če se ozremo nazaj, Francija in Velika Britanija nikoli nista bili ravno prijateljici. Tako blizu in hkrati odmaknjeni­ čez Rokavski preliv sta si, da so bili konflikti, tudi stoletni, do srčne zveze,­ sklenjene na začetku 20. stoletja, skorajda stalnica. To se je v zadnjih letih precej zapletalo sploh zaradi brexita,­ toda odkar je v Downing Streetu 10 premier Rishi Sunak, se odnosi poprav­ljajo. Za dežjem sije sonce: včeraj je v Francijo pripotoval kraljevi par.      

Leto dni po smrti priljubljene kraljice oči uprte v vladavino Karla III.

Karel III. je hotel s kraljico Camillo prečkati Rokavski preliv že marca, a so zaradi hrupnih protestov, povezanih s pokojninsko reformo, uradni obisk prestavili. Včeraj sta le priletela za tri dni, kar je mogoče interpretirati kot znamenje, da si London želi poglobiti vezi s Parizom. (Monarh je bil marca v Nemčiji in junija v Romuniji.)

V program obiska so vključeni polaganje venca pred Slavolokom zmage, večerja s predsednikom Emmanuelom Macronom v Versajski palači, postoj pred notredamsko katedralo, obisk nacionalne knjižnice, kjer bo kraljica Camilla s prvo damo Brigitte Macron podelila novo francosko-britansko literarno nagrado, kraljev govor v senatu, še notranji let do Bordeauxa in obisk enega od tamkajšnjih bioloških ­vinogradov.

Zapleteni odnosi

Odnosi med Parizom in Londonom so zgodovinsko zapleteni. Kakor je pred dnevi za Le Monde zapisal nekdanji kraljevi kronist pri Guardianu Stephen Bates, je treba spet postaviti mostove čez Rokavski preliv. Te sta v zadnjih letih podirala tudi nekdanja predsednik in predsednica vlade, Boris Johnson in Liz Truss. Prvi je pred dvema letoma predlagal, da bi prebežniško problematiko med Veliko Britanijo in EU reševali tako, kot so jo takrat med EU in Belorusijo oziroma Rusijo: z vračanjem ljudi. Druga, ki je lani jeseni vodila vlado komaj mesec in pol, se je na glas spraševala, ali je predsednik Macron sploh še zaveznik ali je sovražnik Velike Britanije.

Odnosi med Parizom in Londonom so zgodovinsko zapleteni. FOTO: Geoffroy Van Der Hasselt/AFP

Zdaj se pod premierom Rishijem Sunakom odnosi popravljajo, zato naj bi se ob tokratnem obisku kraljevega para državi spodbudno ozirali predvsem v prihodnost: koliko bi lahko sodelovali pri vprašanjih, kot so okoljske spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter vojna v Ukrajini in z njo povezana vprašanja varnosti. Britanski suveren je po protokolu resda zavezan politični nevtralnosti, zato se s francoskimi gostitelji ne bo dotikal, denimo, brexita in vsega slabega, kar je prinesel.

Njegov obisk Francije je politična odločitev britanske vlade in tako znamenje, da je Londonu do tesnejših vezi s Parizom. V francosko-britanskem prijateljstvu ne manjka izzivov, sploh nezakonite migracije prek Rokavskega preliva so staro pereče vprašanje. A na to temo je že marca na obisk k predsedniku Macronu pripotoval premier Sunak.

V kraljevskem Versaillesu

Karel III. je tokrat že 35. uradno v Franciji. Nazadnje je kot princ prišel leta 2019, ob 75. obletnici izkrcanja v Normandiji. Francoski mediji tudi tokrat niso pozabili omeniti, da dobro govori francosko, podobno kot je bila v francoščini spretna pokojna kraljica Elizabeta II., ki je kot monarhinja prvič uradno obiskala Pariz leta 1957, pet let po kronanju. Ob obisku leta 1972 je, tako kot tokrat Karel III. in kraljica Camilla, prav tako večerjala v Versaillesu, v vsem kraljevskem sijaju, ki ga premore francoska republika ... Predsednik Emmanuel Macron je bil na Otoku septembra lani, ko se je udeležil kraljičinega državniškega pogreba, in maja, ko je prisostvoval ­kraljevemu kronanju.

Zaradi protestov so marca preložili prvi državniški obisk kralja Karla III. v tujini. ­Včeraj je britanski kraljevi par vendarle pripotoval v Pariz. FOTO: Yoan Valat/AFP