Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Kosovo pripravlja tožbo proti Srbiji zaradi genocida

Vlada je v sredo ustanovila tudi Inštitut za vojne zločine med vojno na Kosovu, pri čemer je Kurti poudaril, da mora Srbija odgovarjati za zločine.
Kurti je v sredo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu dejal, da so oblasti v Prištini zavezane reševanju vseh zločinov, ki so bili storjeni med vojno na Kosovu, kot tudi ugotavljanju povzročene vojne škode. FOTO: Reuters
Kurti je v sredo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu dejal, da so oblasti v Prištini zavezane reševanju vseh zločinov, ki so bili storjeni med vojno na Kosovu, kot tudi ugotavljanju povzročene vojne škode. FOTO: Reuters
STA
10. 11. 2023 | 14:13
10. 11. 2023 | 15:15
3:11

Kosovski premier in predsednica, Albin Kurti in Vjosa Osmani, ter predsednik kosovske skupščine Glauk Konjufca po poročanju medijev v Prištini pripravljajo tožbo proti Srbiji zaradi genocida. Vlada je v sredo ustanovila tudi Inštitut za vojne zločine med vojno na Kosovu, pri čemer je Kurti poudaril, da mora Srbija odgovarjati za zločine.

»Kar zadeva tožbo zaradi genocida, je v programu vlade. V tem procesu so angažirani Kurti, Osmani in Konjufca,« je na novinarski konferenci po poročanju televizije s sedežem v Prištini Klan Kosova v sredo potrdila kosovska pravosodna ministrica Albulena Haxhiu. Dodala je, da zaradi občutljivosti vprašanja ne more razkriti več podrobnosti, hkrati pa zagotovila, da se ukvarjajo z njim.

Kurti je v sredo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu dejal, da so oblasti v Prištini zavezane reševanju vseh zločinov, ki so bili storjeni med vojno na Kosovu, kot tudi ugotavljanju povzročene vojne škode. Pri tem je poudaril, da se bo omenjeni inštitut ukvarjal z zločini Srbije na Kosovu med vojno v letih 1998 in 1999 ter dodal, da za Srbijo ne more biti amnestije za zločine, ki jih je storila med to vojno.

Rane so še sveže

Poudaril je, da so rane še sveže in odprte za tisoče članov družin več kot 1600 pogrešanih po tem konfliktu. Kot glavni izziv pri ugotavljanju njihove usode pa je izpostavil pomanjkanje zanesljivih informacij, kot tudi to, da Srbija zavrača sodelovanje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in Kurti sta maja v Bruslju v okviru dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino pod okriljem Evropske unije sicer podprla izjavo o pogrešanih osebah. V njej sta strani med drugim zagotovili, da bosta omogočili poln dostop do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000.

V Bruslju so tedaj navedli, da še vedno ni rešenih 1621 od 6065 primerov pogrešanih oseb iz tega obdobja. To obdobje med drugim obsega vojno na Kosovu, ki je trajala od konca februarja 1998 do sredine junija 1999.

Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine